<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izkušnje vzgojiteljic z vključevanjem otrok s posebnimi potrebami v vrtec</dc:title><dc:creator>Zupančič,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gričar,	Nevenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>predšolsko obdobje</dc:subject><dc:subject>potrebe otrok</dc:subject><dc:subject>inkluzija</dc:subject><dc:subject>kvalitativna raziskava</dc:subject><dc:description>Uvod: Pojem inkluzija pomeni vključevanje otrok v redni oddelek vrtca, ne glede na njegove ovire. Čeprav se vsako šolsko leto vpiše več otrok s posebnimi potrebami, je o tej temi informacij malo. Pomembno je, da je otrok s posebnimi potrebami vključen v vrtec, saj imajo na njegov razvoj velik vpliv vzgojitelji ter ostali otroci v vrtcu. Da se otrok razvije v največji meri, je pomembno sodelovanje z drugimi strokovnjaki. V zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami je pomembna tudi delovnoterapevtska obravnava. Ta omogoča otroku čim bolj samostojno izvajaje okupacij ter mu s prilagajanjem omogoča sodelovanje v različnih dejavnostih. Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati, kakšne izkušnje imajo vzgojiteljice z vključevanjem otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca, s kakšnimi izzivi se pri tem srečujejo ter ali imajo za to dovolj znanja. Metode dela: Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metoda. S petimi vzgojiteljicami iz različnih vrtcev, ki so se že srečale z vključevanjem otrok s posebnimi potrebami v redni oddelek vrtca, smo izvedli intervjuje. Podatke smo kvalitativno vsebinsko analizirali. Rezultati: Oblikovali smo pet kategorij: inkluzija in njen pomen, izkušnje z otroki s posebnimi potrebami, obravnava otrok s posebnimi potrebami, kompetentnost za delo z otroki s posebnimi potrebami ter sodelovanje s strokovnjaki na različnih področjih. Intervjuvanke so inkluziji naklonjene ter kljub raznolikostim otrok ter izzivom, sprejemajo otroke s posebnimi potrebami. Obravnavajo jih enako kot ostale otroke, ne glede na vrsto posebnih potreb. Največji izziv jim predstavlja iskanje ravnovesja med vsemi otroki. Večina se počuti kompetentne za delo z otroki s posebnimi potrebami, menijo pa, da so med študijem pridobile premalo znanja. Z delovnimi terapevti intervjuvanke v vrtcu v večini niso sodelovale, morebitnemu sodelovanju pa so naklonjene. Razprava in zaključek: Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca ima tako koristi kot tudi tveganja. Pomembno je, da se otrok v največji meri vključi v redni oddelek in se mu glede na zmožnosti prilagodijo dejavnosti, ne da bi pri tem ogrožali napredovanje drugih otrok. Za otroka je najbolj pomembna zgodnja obravnava, ki pa je odvisna od sprejemanja staršev, vključevanja DT za otrokov razvoj in napredovanje.</dc:description><dc:publisher>[N. Zupančič]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-17 07:45:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164928</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 143827</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 215331843</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
