Učinki plesno-gibalnega programa na posamezne vidike komunikacije, socialne interakcije in gibanja otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem razvojuBucik, Katja (Avtor) Smrtnik Vitulić, Helena (Mentor) Geršak, Vesna (Komentor) otroci z motnjami v duševnem razvojuplesno-gibalni programkomunikacijasocialna interakcijagibanjeplesplesna terapijaSodobni trendi obravnave otrok in mladostnikov z motnjo v duševnem razvoju (MDR) poudarjajo pomen celostnega pristopa, ki zajema obravnavo in spodbujanje različnih področij njihovega razvoja. Terapevtska obravnava otrok in mladostnikov je bolj učinkovita, če jo izvajamo z gibanjem in z različnimi senzornimi procesi, kar velja tudi za otroke z MDR. V doktorski disertaciji so nas zanimali učinki celostnega intervencijskega plesno-gibalnega programa na posamezne vidike razvoja petih otrok/mladostnikov z MDR. V teoretičnem delu smo najprej opredelili MDR, pridruženost motenj ter diagnoze in podrobneje opisali značilnosti komunikacije, socialne interakcije, gibanja ter odstopanja v razvoju na omenjenih področjih. V nadaljevanju smo opredelili pomen spodbujanja gibanja za otrokov/mladostnikov celostni razvoj, opisali ples kot vrsto gibanja ter opredelili ustvarjalni gib kot celostni učni pristop. Pojasnili smo tudi pomen plesno-gibalne terapije oz. pomoči s plesno-gibalnimi dejavnostmi za otroke/mladostnike in se usmerili na Labanovo analizo gibanja. Povzeli smo tudi izsledke raziskav s področij komunikacije, socialne interakcije in gibanja pri otrocih/mladostnikih z MDR. Osnovni namen raziskave je bil preveriti učinke plesno-gibalnega programa na posamezne vidike komunikacije (vzpostavljanje in zadrževanje očesnega kontakta), socialne interakcije (stopnja socialne vključenosti, socialni profil) in gibanja (gibalni repertoar, kakovost zrcaljenja in imitacije gibalnih vzorcev druge osebe) pri otrocih/mladostnikih z MDR. V vzorec pričujoče raziskave smo zajeli pet otrok/mladostnikov z zmerno MDR, ki so bili stari od 11 do 12 let in so bili vključeni v Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava. Za vse vključene otroke/mladostnike z MDR je bila značilna lažja gibalna oviranost in zmerna ali težja govorno-jezikovna motnja. Med vključenimi otroki/mladostniki z MDR sta imela dva (eno dekle in en fant) diagnozo Downov sindrom, dva (eno dekle in en fant) diagnozo avtistične motnje in en fant diagnozo sindrom prekomerne rasti. Posamezne vidike komunikacije smo ugotavljali z avtorsko oblikovano opazovalno lestvico vzpostavljanja in zadrževanja očesnega kontakta, gibalne spretnosti/sposobnosti smo ugotavljali z avtorsko oblikovano opazovalno lestvico gibanja in s Preizkusom imitacije gibov (Bergès in Lézine, 1972). Kakovost socialne interakcije smo ugotavljali s preizkusom Socialni profil, ocena socialne vključenosti otrok, mladostnikov in odraslih (Donohue, 2013), zadovoljstvo s plesno-gibalnim programom pa z avtorsko oblikovano lestvico za vrednotenje zadovoljstva z dogajanjem. Za namen doktorskega dela smo oblikovali celostni plesno-gibalni program za spodbujanje različnih vidikov delovanja otrok/mladostnikov z MDR. V doktorski raziskavi nas je podrobneje zanimalo, kakšne so značilnosti vključenih otrok/mladostnikov z MDR na izbranih področjih komunikacije, socialne interakcije in gibanja pred izvedbo plesno-gibalnega programa, takoj po njegovi izvedbi in pol leta od zaključka izvedbe programa. Rezultati so pokazali, da je imelo vseh pet vključenih otrok/mladostnikov z MDR pred izvedbo programa težave na vseh izbranih področjih raziskovanja. Po izvedbi programa se je pri vseh petih otrocih/mladostnikih z MDR pokazalo izboljšanje vseh izbranih vidikov komunikacije, socialne interakcije in gibanja. Pol leta po zaključku programa so rezultati pri petih udeležencih programa na vseh treh merjenih področjih pokazali upad učinkov programa, a so posamezniki v splošnem dosegli boljše rezultate kot pred izvedbo programa. Iz celotne primerjave izbranih značilnosti udeležencev raziskave je v vseh treh časih merjenja (pred izvedbo programa, takoj po njegovi izvedbi in pol leta za tem) za vsa področja komunikacije in socialne interakcije razvidno, da sta si bila udeleženca z avtistično motnjo med sabo bolj podobna kot sta si bila udeleženca z diagnozo Downov sindrom, nobenemu od njih pa ni bil podoben udeleženec s sindromom prekomerne rasti. Iz rezultatov vseh treh merjenj za vsa področja gibanja je moč razbrati, da so se udeleženci raziskave z enako diagnozo med seboj bolj razlikovali kot udeleženci z različno. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da so bili vsi udeleženci z izvedbo programa (zelo) zadovoljni. Rezultati raziskave omogočajo nova znanstvena spoznanja o različnih značilnostih otrok/mladostnikov z MDR na področjih komunikacije, socialne interakcije in gibanja. Predstavljen je tudi model za oblikovanje plesno-gibalnega programa za delo z osebami z MDR in načini, kako izmeriti njegove učinke na različnih področjih posameznikovega delovanja. Dobljeni rezultati omogočajo oblikovanje smernic za delo z otroki/mladostniki z MDR, ki vključuje tudi uporabo celostnega plesno-gibalnega programa.K. Bucik20242024-11-14 08:30:06Doktorsko delo/naloga164859UDK: 376-056.34:793.3(043.2)VisID: 180688COBISS_ID: 215184387sl