<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Življenje s poporodno depresijo - študija primera</dc:title><dc:creator>Mihelač Hrastnik,	Pia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lebar,	Cecilija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Plemelj Mohorič,	Alenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>poporodne motnje</dc:subject><dc:subject>kvalitativna raziskava</dc:subject><dc:description>Uvod: Poporodna depresija je oblika duševne motnje, ki prizadene kar 10–15 % žensk, ki so rodile, in se pojavi v obdobju do enega leta po rojstvu otroka. Delovna terapija lahko ima ključno vlogo pri obravnavi mamic pred porodom ter ob pojavu poporodne depresije. Za kakovostno obravnavo je pomembno poznati izkušnje mamic s poporodno depresijo. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati, kakšno je življenje s poporodno depresijo. Metode dela: Raziskava je bila opravljena v obliki singularne študije primera. Podatke smo zbirali s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Intervjuvali smo mamico s poporodno depresijo in njeno mamo. Podatke smo analizirali tako, da so nam glavne teme intervjuja predstavljale kategorije, v katere smo razvrsti vsebino intervjujev.  Rezultati: Mamica se je po postavljeni diagnozi soočala z negativnimi čustvi ter pomanjkanjem informacij o bolezni, kar je slabo vplivalo na njeno situacijo. Z raziskovanjem po svetovnem spletu in prebiranjem različne literature je poglobila znanje in poznavanje poporodne depresije, njenih dejavnikov tveganja in simptomov. Prišlo je do sprememb v načinu življenja, okupacijah in vlogah. Ni se znašla v novi vlogi mamice, na kar je še dodatno vplivala poporodna depresija. Povezanost z otrokom ji ni bila primarna skrb. Zaradi bolezni se je družinska dinamika med člani družine zelo spremenila, vse je videla negativno in vsako pomoč ter nasvet jemala preveč osebno, kot vsiljevanje mnenja. Velik izziv je predstavljal odnos s partnerjem, ki je bil ob prihodu dojenčice postavljen na stranski tir. Veliko okupacij, ki jih je imela pred porodom, je po porodu zanemarila, kamor sodita skrb zase, druženje s prijatelji in družino. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da sta v tem primeru soočanje z depresijo že pred zanositvijo in slaba porodna izkušnja prispevala k razvoju poporodne depresije. Prišlo je do zavračanja otroka, poslabšanja odnosa s partnerjem, družino in prijatelji. Mamica je začela čustveno nazadovati, kar se je odrazilo na področju skrbi zase, produktivnosti, prostega časa ter dela. V tem primeru je ključnega pomena povezava med osebo, okupacijo in okoljem, saj so vsi med sabo tesno povezani in se prepletajo v smiselno celoto, brez katere človek ne more smiselno in kakovostno delovati.</dc:description><dc:publisher>[P. Mihelač Hrastnik]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-14 07:45:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164857</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 143767</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 214910723</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
