<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Lastnosti in uporaba materiala bioHPP v zobni protetiki</dc:title><dc:creator>Papež,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rojko,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bohinc,	Peter	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>laboratorijska zobna protetika</dc:subject><dc:subject>polimeri</dc:subject><dc:subject>bioHPP</dc:subject><dc:subject>snemna protetika</dc:subject><dc:subject>fiksna protetika</dc:subject><dc:subject>CAD/CAM</dc:subject><dc:description>Uvod: V zadnjih letih se za protetične rehabilitacije zobovja pogosto uporablja brezkovinske materiale. Predvsem je težnja po uporabi teh materialov velika zaradi estetskih razlogov, izogibanja kovinskega okusa in pojava galvanskega člena. BioHPP spada v skupino polimerov PEEK in je njihov najpomembnejši predstavnik, ustvarjen in optimiziran posebej za uporabo v zobozdravstvu. Namen: Namen diplomskega dela je pregledati obstoječo domačo in tujo literaturo o lastnostih ter možnostih uporabe polimera visokih zmogljivosti tako v fiksni kot snemni protetiki in ga predstaviti kot brezkovinsko alternativo klasičnim kovinskim ogrodjem. Metode dela: Teoretični del diplomskega dela temelji na pregledu strokovne literature, kot so članki v znanstveno-strokovnih revijah in knjigah. Članke in knjige smo iskali predvsem v spletnih podatkovnih bazah, kot so Cobiss, ScienceDirect, PubMed in Google Učenjak. V praktičnem delu pa predstavljamo postopke izdelave implantno podprte totalne proteze z ogrodjem iz bioHPP-ja in njeno končno obdelavo. Rezultati: Izdelali smo spodnjo implantno podprto totalno protezo z ogrodjem iz biopolimera visokih zmogljivosti, ki je popolnoma brezkovinska. Izdelali smo jo delno digitalno s sistemi CAD/CAM in delno analogno. Po izlitem in obdelanem delovnem modelu smo na analoge polzil Novaloc namestili matrice iz PEEK-a ter optično prebrali podatke modela z ekstraoralnim laboratorijskim optičnim bralnikom, da smo dobili digitalni model, ki smo ga uvozili v program CAD Exocad in v njem digitalno zmodelirali ogrodje, ki smo ga nato izrezkali v rezkalni enoti. Cementiranju matric v ogrodju je sledila izdelava griznih robnikov in kasneje postavitev zob v vosku, nazadnje pa izdelava proteze in končna obdelava ter čiščenje in vstavitev v usta. Razprava in zaključek: Izguba zob poruši funkcijo in estetiko stomatognatnega sistema. Da bi oboje povrnili, je potrebna protetična rehabilitacija, ki je lahko fiksna ali snemna. Klasične rehabilitacije vsebujejo kovinske zlitine, ki povzročajo različne težave in s tem nezadovoljstvo pacientov. Tako se vse več uporablja brezkovinske materiale, ki so se izkazali za perspektivne. Z modifikacijo PEEK-a so tako izdelali bioHPP, ki je namenjen predvsem za uporabo v zobni protetiki. Zaradi njegovih izjemnih lastnosti se vse več uporablja za izdelavo ogrodij implantno podprtih protez.</dc:description><dc:publisher>[R. Papež]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-13 07:46:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164808</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.31</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 143748</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 214760195</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
