<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Struktura in značilnosti telesne kondicije risjega in volčjega plena</dc:title><dc:creator>Vovk,	Janina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Ivan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Hubert	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ris</dc:subject><dc:subject>volk</dc:subject><dc:subject>plen</dc:subject><dc:subject>telesna kondicija</dc:subject><dc:subject>srnjad</dc:subject><dc:subject>jelenjad</dc:subject><dc:subject>gams</dc:subject><dc:subject>pogin</dc:subject><dc:subject>povoz</dc:subject><dc:subject>odstrel</dc:subject><dc:description>V Sloveniji sta glavna plenilca prostoživečih parkljarjev volk (Canis lupus) in evrazijski
ris (Lynx lynx), ki imata zaradi različne strategije lova lahko različen vpliv na populacije
velikih parkljarjev. Na spolno in starostno strukturo ter fizično stanje osebkov v slednjih
močno vplivajo tudi antropogeni vzroki, predvsem odstrel, v manjši meri pa tudi povozi.
Vzorce risjega in volčjega plena, naravnega pogina in živali poginulih zaradi
antropogenih vzrokov smo zbirali na področju Dinaridov in Alp, kjer je v Sloveniji
zabeleženo pojavljanje risa in volka. Najpogosteje uporabljana metoda določanja
fizičnega stanja parkljarjev v času smrti je indeks telesne kondicije na podlagi vsebnosti
maščob v kostnem mozgu dolgih kosti, ki smo jo poleg vizualnega določanja čvrstosti
in barve kostnega mozga uporabili tudi v naši raziskavi. Za potrebe upravljanja s
populacijami prostoživečih parkljarjev lahko kot dovolj zanesljivo in hkrati robustno
metodo določanja telesne kondicije opredelimo vizualni indeks po Neilandu (1970). S
to metodo smo ugotovili, da ris pleni parkljarje v boljši telesni kondiciji kot volk, kar je
najverjetneje posledica razlike v njunem načinu lova. Z izsledki naše raziskave lahko
potrdimo tudi, da ris preferenčno pleni manjše parkljarje (srnjad), pri volčjem plenu pa
izrazite vrstne selekcije nismo zaznali.Odstrel je kot glavni vzrok smrtnosti evropskih
parkljarjev pričakovano predstavljal največji del zbranih vzorcev. Slednji se je izkazal
tudi za najbolj selektiven vzrok smrti, saj so lovci iz populacije odvzeli večinoma živali
v slabi telesni kondiciji.</dc:description><dc:publisher>[J. Vovk]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-11 07:15:53</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164758</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 599.742.734:599.744.111.1(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 254242</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 214659075</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
