<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Potrebe otrok in mladostnikov v programu CONA Most</dc:title><dc:creator>Kaišić,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rihter,	Liljana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mladostništvo</dc:subject><dc:subject>potrebe</dc:subject><dc:subject>socialno delo z mladimi</dc:subject><dc:subject>skupnostni programi za mlade</dc:subject><dc:description>Od nekdaj me je zanimalo delo z otroki in mladostniki, kar sem potrdila med prakso v dnevnem centru CONA Most. Opazila sem, da ankete, ki se uporabljajo za evalvacije, pogosto ne odražajo dejanskih potreb uporabnikov, saj so odgovori večinoma pozitivno naravnani. Zato sem se v magistrskem delu z naslovom Potrebe otrok in mladostnikov v programu CONA Most odločila raziskati potrebe otrok in mladostnikov v tem dnevnem centru ter ugotoviti, na katerih področjih bi potrebovali večjo podporo za izboljšanje programa in ustvarjanje prijetnejšega okolja za uporabnike. V teoretičnem delu sem najprej predstavila, kaj je mladostništvo in kaj je zanj značilno. Nadalje sem se osredotočila na varovalne dejavnike in dejavnike tveganja, ki so značilni za obdobje otroštva oz. mladostništva. V nadaljevanju sem se dotaknila socialnega varstva in socialne politike, opisala centre za socialno delo ter njihove naloge in vlogo. Kasneje sem opisala tudi socialno delo z mladimi, kjer sem posebej omenila preventivne programe za mlade. V tem poglavju sem opisala tudi sam program CONA. Na koncu pa sem raziskala še človeške potrebe, kjer sem se oprla na teorije več avtorjev: Maslow, Alderfer, Max-Neef in McCelland. Metodologija moje raziskave je bila kvalitativna in empirična, saj je temeljila na besednih opisih neslučajnostnega in priložnostnega vzorca otrok in mladostnikov, ki obiskujejo dnevni center CONA Most. Uporabila sem delno strukturirane intervjuje, ki so mi omogočili prilagajanje vprašanj starosti in jezikovni zmožnosti uporabnikov, kar pa je pripomoglo h globljemu razumevanju njihovih potreb. Podatke sem analizirala s kvalitativno metodo, ki je vključevala kategorizacijo in kodiranje (odprto, osno in odnosno), rezultati pa so bili specifični za program CONA Most in jih ni bilo mogoče posplošiti na širšo populacijo otrok ter mladostnikov. Analiza je pokazala, da so uporabniki za CONO Most največkrat izvedeli od prijateljev ali družinskih članov, program pa so obiskovali različno pogosto. Obiskovanje dnevnega centra je pri večini prispevalo k izboljšanju šolskega uspeha, razvijanju socialnih veščin ter omogočilo prijetnejše preživljanje prostega časa. Uporabniki so bili zadovoljni z zaposlenimi, študenti in prostovoljci ter prostori, a so izpostavili tudi pomanjkljivosti, kot so konflikti in neenakopravna izbira sodelujočih v aktivnostih. Potrebe, ki so bile osrednji predmet obravnave, sem prikazala skozi Maslowo osemstopenjsko hierarhijo potreb, interpretirala pa sem jo skozi povezave po treh starostnih skupinah. Same predloge sem členila v dve skupini. Prva skupina je nagovarjala ugotovitve iz analize, kjer sem izpostavila potrebo po večji vključenosti uporabnikov v načrtovanje aktivnosti, rednih pogovorih o uporabnikovih potrebah, izboljšanju individualnega pristopa pri učni pomoči, pravičnejši izbiri sodelujočih v aktivnostih ter potrebo po ureditvi zunanjega vrta za boljše počutje otrok. Druga skupina pa je izhajala iz lastnih izkušenj opravljanja prostovoljnega dela v dnevnem centru, kjer sem predlagala tesnejše sodelovanje med starši in dnevnim centrom, izboljšanje uporabe spletnih komunikacijskih kanalov ter udeležbo CONE Most na dnevih odprtih vrat za spoznavanje poklicev.</dc:description><dc:publisher>[K. Kaišić]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-08 09:01:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164726</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.4-053.6</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 49337</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 238605827</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
