<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv zaviralcev katepsinov B in X na endocitozo tumorskih matičnih celic</dc:title><dc:creator>Bernik,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mitrović,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pečar Fonović,	Urša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Rak</dc:subject><dc:subject>tumorske matične celice</dc:subject><dc:subject>endocitoza</dc:subject><dc:subject>katepsin B</dc:subject><dc:subject>katepsin X</dc:subject><dc:subject>nizko molekularni zaviralci</dc:subject><dc:description>Rak dojke predstavlja drugo najsmrtonosnejšo bolezen pri ženskah. Zahvaljujoč presejalnim programom in napredku pri diagnosticiranju ter zdravljenju bolezni se je smrtnost v zadnjih desetletjih zmanjšala. Največjo težavo pri uspešnem zdravljenju pa še vedno predstavljajo tumorske matične celice. Le te so zaradi svoje specifične sposobnosti samoobnavljanja in diferenciacije namreč odporne na večino trenutnih načinov zdravljenja. Po zaključku zdravljenja pogosto ostanejo v telesu, kjer se ponovno začnejo razmnoževati, diferencirati do rakavih celic in metastazirati, kar privede do ponovnega nastanka tumorja ter ponovitve bolezni. Zaradi teh specifičnih lastnosti tumorskih matičnih celic potrebujemo nove načine zdravljenja, ki bi učinkovito delovali tudi na to populacijo celic. Možnost novih terapevtskih tarč predstavljata cisteinska katepsina B in X, ki sta pri raku udeležena pri vseh stopnjah nastanka in napredovanja raka, ter sta njuno izražanje in aktivnost povečana tudi v tumorskih matičnih celicah.
Tumorske matične celice smo v magistrski nalogi na podlagi sposobnosti tvorbe tumorskih sfer, izolirali iz celičnih linij MDA-MB-231, MCF-7 in MCF-10A neoT. Pri tem smo čistost izoliranih tumorskih matičnih celic povečali s pripravo sekundarnih tumorskih sfer. Na izoliranih tumorskih matičnih celicah smo preverili udeleženost zaviralcev katepsinov B in X pri endocitozi z uporabo njunih specifičnih zaviralcev nitroksolina in spojine Z9.
Pokazali smo, da je endocitoza transferina v tumorskih matičnih celicah značilno manjša kot pri diferenciranih tumorskih celicah. Z uporabo zaviralcev smo potrdili udeleženost katepsina B pri endocitozi tumorskih matičnih celic in pokazali, da ima zaviranje katepsina X s spojino Z9 le manjši učinek na endocitozo tumorskih matičnih celic. Pokazali smo, da je sposobnost endocitoze pri tumorskih matičnih celicah ob zmanjšani aktivnosti katepsina B povečana, kot je to značilno za diferencirane tumorske celice. Z nasičenjem receptorjev za endocitozo s holotransferinom smo tudi potrdili, da v testiranih tumorskih matičnih celicah poteka z receptorji posredovana endocitoza transferina.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-08 08:45:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164715</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 114286</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
