<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Otrokosrediščna perspektiva in vključevanje priseljenih otrok</dc:title><dc:creator>Medarić,	Zorana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Švab,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sedmak,	Mateja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>otrokosrediščnost</dc:subject><dc:subject>otrokosrediščna perspektiva</dc:subject><dc:subject>priseljeni otroci</dc:subject><dc:subject>vključevanje priseljenih otrok</dc:subject><dc:subject>otrokosrediščne metode</dc:subject><dc:subject>etika</dc:subject><dc:description>V tem delu se posvečam sociološki obravnavi otrokosrediščnosti v zvezi z raziskovanjem vključevanja priseljenih otrok. Namena disertacije sta dva: 1. kritično proučiti koncept otrokosrediščne perspektive, s poudarkom na specifičnem epistemološkem in metodološkem pristopu v sociologiji/družboslovju ter njenih značilnostih, potencialih, izzivih in omejitvah pri proučevanju priseljenih otrok, povezanih s potencialno ranljivostjo, medkulturnimi razlikami, jezikovnimi omejitvami itd. te skupine ter 2. proučiti otrokosrediščno perspektivo prek empiričnega raziskovanju jezika v povezavi z vključevanjem priseljenih otrok in preveriti, kako se pogledi otrok prekrivajo z obstoječimi odraslosrediščnimi pogledi oziroma ločijo od njih. Osrednje raziskovalno vprašanje, ki si ga zastavljam v disertaciji, se glasi: Katere so značilnosti, izzivi in omejitve otrokosrediščne perspektive pri raziskovanju vključevanja priseljenih otrok? 
Disertacija pokriva nišno področje presečišča otrokosrediščnega raziskovanja in sociologije migracij, ki prepoznava pomen razumevanja izkušenj in pogledov (priseljenih) otrok na priseljevanje in vključevanje. Sestavljajo jo trije vsebinski sklopi: prvi teoretično opredeli otrokosrediščno perspektivo, drugi obravnava epistemološke, metodološke in etične vidike raziskovanja priseljenih otrok z otrokosrediščne perspektive, tretji pa predstavlja empirično študijo primera. Pri raziskovanju so bile uporabljene: teoretična analiza, refleksivnost lastnega terenskega raziskovanja in sekundarna analiza kvalitativnih podatkov. 
Otrokosrediščno perspektivo zaznamujejo postavljanje otrok, njihovih pogledov in mnenj v središče, prepoznavanje njihove zmožnosti delovanja, prepoznavanje »kontekstualnosti« glasov otrok in prepoznavanje življenj (priseljenih) otrok onkraj dualističnih pogledov. Z metodološkega vidika so značilnosti otrokosrediščne perspektive uporaba (inovativnih) metod, običajno kvalitativnih oziroma kombinacije metod, pri katerih so otroci aktivno vključeni v raziskovalni proces. Vendar metode same niso otrokosrediščne, temveč imajo pri tem osrednjo vlogo raziskovalci s svojo refleksivnostjo in etično skrbnostjo onkraj proceduralne etike. Izzive otrokosrediščne perspektive pri raziskovanju vključevanja priseljenih otrok delim na tri sklope: na izzive z opredeljevanjem, izzive pri raziskovanju z otroki in izzive, povezane s prepoznavanjem kompleksnosti življenj priseljenih otrok. V empiričnem delu raziskovanja je bilo na osnovi sekundarne analize otrokosrediščnega raziskovanja opredeljenih pet ključnih tem, ki zaznamujejo poglede otrok na vključevanje v povezavi z jezikom: 1. odgovornost za vključevanje, 2. drugačenje priseljenih otrok, 3. soobstoj vključevanja in izključevanja, 4. jezik kot dejavnik ranljivosti in zmožnosti delovanja ter 5. otroci kot jezikovni in medkulturni posredniki.</dc:description><dc:publisher>Z. Medarić</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-07 08:30:13</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164675</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 314.15:316.346.32-053.2(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 173781</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 215624195</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
