Primerjava izračunov ocene glomerulne filtracije z uporabo beta-2-mikroglobulina in kreatininaHodalj, Lucija (Avtor) Osredkar, Joško (Mentor) glomerulna filtracijabeta-2-mikroglobulinkreatininRutinska metoda za merjenje glomerulne filtracije (GF) običajno vključuje uporabo serumskega kreatinina za izračun GF. Najpogosteje uporabljena enačba za ta izračun je CKD-EPI (Chronic Kidney Disease Epidemiology Collaboration). Ta enačba upošteva serumsko raven kreatinina, starost, spol in raso za izračun GF. CKD-EPI enačba je natančnejša od starejših metod, kot je MDRD, predvsem pri višjih vrednostih GF. Izračun omogoča zgodnejše in bolj natančno odkrivanje kronične ledvične bolezni (KLB), kar pomaga pri boljšem upravljanju in zdravljenju bolezni. Vendar pa ima izračun GF na podlagi kreatinina določene omejitve, zaradi katerih ni vedno najbolj natančen. Zaradi tega je treba iskati druge možne parametre za GF. Namen dela je bil, da preverimo drugi biološki označevalec za stanje ledvic, beta-2-mikroglobulin (β2M). Pri skupini pacientov smo za izračun GF uporabili dve enačbi za serumski β2M. Nato smo rezultate GF primerjali z rezultati izračuna (CKD-EPI) glede na koncentracijo kreatinina. Preverjali smo, če oba izračuna podata enako oceno glede na stopnjo ledvične okvare. Za potrebe raziskave smo zbrali podatke o 610 bolnikih, ki so bili sprejeti v obdobju treh mesecev. Med njimi jih je največ imelo stopnjo okvare ledvic G1, najmanj pa G4. Primerjava obeh enačb, ki vpoštevata vrednosti β2M, med skupinami glede na stopnjo okvare ledvic, je pokazala zelo različne korelacije (od 0,04 do 0,53). Skupna korelacija, dobljena z uporabo obeh enačb, je znašala 0,84. Na drugi strani je bil delež odstopanja rezultatov, pridobljenih z uporabo obeh enačb za β2M in rezultatov standardne metode, precej visok. Pri uporabi prve enačbe (GF = 149,0 * 1/serum β2M (mg/L) + 9,153) je skupni delež odstopanja znašal 50,8 %, medtem ko pri drugi enačbi (GF = 133* β2M -0,852) 45 %. Dobljeni rezultati nam kažejo, da obstaja neskladje med β2M in standardnimi metodami za določanje GF s pomočjo kreatinina. Nasprotno pa v praksi pogosto ugotavljamo, da izračun GF na podlagi kreatinina bolj pomakne oceno v nižje območje okvare ledvic (višjo stopnjo KLB). Zato so rezultati z β2M, ki kažejo manjšo okvaro KLB, morda bolj natančni, bolnike pa lahko ocenimo nekje vmes med obema vrednostma. Zaključek naloge je, da je β2M obetaven biološki označevalec, vendar bi se morali osredotočiti na raziskovanje vzrokov za neskladje med njim in standardnimi metodami. Natančnost diagnoze bi lahko izboljšali s kombinacijo β2M z drugimi kazalniki ali metodami (npr. cistatin C, albuminurija, sečnina, MRI...).20242024-11-07 07:45:29Magistrsko delo/naloga164673VisID: 114276sl