<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Fenotipske razlike med invazivnimi in avtohtonimi vrstami kvasovk rodu Hanseniaspora</dc:title><dc:creator>Javornik,	Rosanda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čadež,	Neža	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vinske kvasovke</dc:subject><dc:subject>Hanseniaspora</dc:subject><dc:subject>fenotipski testi</dc:subject><dc:subject>kinetika</dc:subject><dc:subject>divji sevi</dc:subject><dc:subject>vinogradniški sevi</dc:subject><dc:description>Podnebne spremembe vplivajo na naša življenja in okolje, v katerem živimo. Zaradi vse višjih temperatur in nenavadnih vremenskih pojavov je olajšana širitev invazivnim vrstam organizmov, ki lahko sčasoma izpodrinejo avtohtone. Med drugimi je ta pojav opažen pri vinskih kvasovkah rodu Hanseniaspora. H. opuntiae je v naših vinogradih zaradi prilagoditev na višje temperature in druge stresne dejavnike, ki so jim kvasovke izpostavljene med pridelavo grozdja in vina, sposobna prevladati nad do sedaj avtohtono H. uvarum. Za določitev razlik v občutljivosti na stresne razmere, ki so jim kvasovke izpostavljene predvsem v vinogradih, smo 75 sevom obeh vrst določili maksimalno specifično hitrost rasti, relativni prirast biomase in podvojevalni čas na 14 različnih virih ogljika, ter 12 zaviralcev rasti oz. fungicidov nad minimalnimi inhibitornimi koncentracijami. Pred testiranjem smo sevom potrdili identiteto vrste s sekvenciranjem regije ITS. Rezultati fenotipskih testov so pokazali razlike med sevi vrst tako v specifični hitrosti rasti, relativnemu prirastu biomase in času podvojevanja, kar smo statistično ovrednotili. Relativni prirast biomase je pokazal, da so avtohtone kvasovke H. uvarum bolj odporne proti fungicidu azoksistrobin kot H. opuntiae. Nasprotno pa so v gojišču z dodanim fungicidom ciprodinil imeli sevi vrste H. opuntiae skoraj trikrat hitrejši podvojevalni čas kot sevi vrste H. uvarum. Primerjali smo tudi fenotipske razlike med vinogradniškimi in sevi divjega izvora vrst H. uvarum in H. opuntiae. Sevi divjega izvora so bili bolj občutljivi proti natrijevemu dodecilsulfatu, in obenem manj občutljivi proti fungicidu pirimetanil. Iz tega ne moremo potrditi, da so vinogradniški sevi vrst H. uvarum in H. opuntiae bolje prilagojeni na selekcijske pritiske v vinogradu in zato nanje manj občutljivi kot divji izolati.</dc:description><dc:publisher>[R. Javornik]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-07 07:15:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164669</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 579.253.2:582.282.23</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 254226</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 214306563</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
