<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vrednotenje antioksidativne zaščite izbranega fosfolipida z bilirubinom in biliverdinom</dc:title><dc:creator>Vovk,	Tara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mravljak,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>antioksidanti</dc:subject><dc:subject>bilirubin</dc:subject><dc:subject>biliverdin</dc:subject><dc:subject>liposomi</dc:subject><dc:subject>lipida peroksidacija</dc:subject><dc:subject>tekočinska kromatografija ultraviskoke ločljivosti</dc:subject><dc:description>Celične membrane so sestavljene iz fosfolipidov, ki vsebujejo polinenasičene maščobne kisline. Te so zaradi prisotnosti dvojnih vezi v veliki meri podvržene lipidni peroksidaciji, do katere pride zaradi nastanka radikala. Posledica lipidne peroksidacije je oksidacija lipida in posledično poškodbe celične membrane. Oksidacijo lipidov lahko učinkovito upočasnimo ali celo preprečimo z dodatkom ustreznega antioksidanta. Celične membrane so strukturno zelo podobne liposomom, zato liposomi predstavljajo dober model za vrednotenje antioksidativne zaščite lipida z izbranimi antioksidanti. Bilirubin in njegov prekurzor biliverdin sta endogena antioksidanta, ki nastaneta pri razgradnji hema. Bilirubin ima v telesu pomembno vlogo pri zaščiti ledvic, srca in možganov pred oksidativnimi poškodbami, vendar pa lahko njegova prisotnost v previsokih koncentracijah vodi do različnih bolezenskih stanj, katerih simptom je zlatorumeno obarvanje kože in sluznic – zlatenica. 
V okviru eksperimentalnega dela magistrske naloge smo iz izbranega fosfolipida 1,2-didokozaheksaenoil-sn-glicero-3-fosfoholina s filmsko metodo izdelali liposome z dodanim različnim deležem bilirubina in biliverdina ali brez antioksidanta. Liposome smo izpostavili kisiku in v različnih časovnih točkah vrednotili koncentracijo preostalega lipida. Kvantitativno analizo smo izvedli s tekočinsko kromatografijo ultravisoke ločljivosti in z detektorjem nabitih aerosolov. Dokazali smo, da lipid brez prisotnosti antioksidanta, v atmosferi s kisikom, zelo hitro oksidira. Z rezultati naših eksperimentov, kjer smo spreminjali deleže bilirubina in biliverdina v vzorcih liposomov, smo potrdili, da je učinkovitost antioksidativne zaščite odvisna od identitete in koncentracije antioksidanta: biliverdin je izkazal sposobnost zaščite lipidov pred oksidacijo že pri nižjih koncentracijah v primerjavi z bilirubinom.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-31 08:45:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164573</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 114270</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
