<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Proučevanje antifolatnega delovanja izbranih zdravilnih učinkovin in vitro</dc:title><dc:creator>Svečko,	Lana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinarič-Raščan,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rotman Primec,	Jaka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Antifolati</dc:subject><dc:subject>napake nevralne cevi</dc:subject><dc:subject>metabolizem folatov</dc:subject><dc:subject>fusidna kislina</dc:subject><dc:description>Folat je esencialen vodotopen vitamin B9, ki je ključen za razvoj in rast celic. Sodeluje pri reakcijah prenosa enega ogljika, ki so ključne za biosintezo purinov in timidina, homeostazo aminokislin (glicin, serin, homocistein in metionin), epigenetsko vzdrževanje in obrambo pred oksidativnim stresom. Potreba po folatu je med nosečnostjo povečana, saj je folat nujen za normalen razvoj in rast fetusa, placente in materničnih tkiv. Nizek folatni status nosečnice je povezan z resnimi prirojenimi napakami med katerimi so tudi napake nevralne cevi (NTDs - Neural Tube Defects). Zaprtje nevralne cevi je ključni dogodek v procesu embriogeneze, ki se ponavadi zaključi v 28. dneh po oploditvi. Napake v procesu nevrulacije rezultirajo v resnih prirojenih napakah, ki jih imenujemo napake nevralne cevi. Te imajo multifaktorsko etiologijo, ki vključuje medsebojne delovanje genetskih in okoljskih dejavnikov. Uveljavljeno je, da dodatek folne kisline zmanjšuje pojavnost okvar nevralne cevi, kar je privedlo do številnih javnozdravstvenih kampanj in ukrepov. Znižane ravni folata so lahko posledica prehranjevanja, genetskih predispozicij ali uporabe zdravil, ki vplivajo na folatni status. Zdravilom, ki vplivajo na metabolizem folatov in homocisteina, se morajo ženske v rodni dobi in nosečnice izogibati. Antifolatno delovanje je glavni mehanizem delovanja zdravil kot sta metotreksat in pemetreksed, poleg svojega primarnega delovanja pa lahko nekatera zdravila tudi posredno, nezaželjeno vplivajo na metabolizem folatov (nap. fenitoin, metformin). Cilj te magistrske naloge je bil poiskati učinkovine, ki še nimajo znanega antifolatnega delovanja med pogosto predpisanimi že registriranimi zdravilnimi učinkovinami (ZU).  Delo je zajemalo določanje metabolne aktivnosti, analiziranje celičnega cikla in testiranje apoptotičnosti celic, ki smo jih gojili v mediju s folno kislino (+FA) in brez nje (-FA), pod vplivom spojin z domnevnim antifolatnim delovanjem. Med naborom ZU, ki smo jih dobili z virtualnim rešetanjem na osnovi tarče, to sta bila DHFR in MTHFR, in liganda, za katere smo uporabili že znane antifolate kot naprimer metotreksat, smo z analizo delovanja le teh na celičnih modelih SH-SY5Y, ugotovili naslednje: metotreksat (MTX) in pemetreksed (PMX), ki sta znana  antifolata, izkazujeta višjo toksičnost v mediju brez folne kisline, v okolju pomanjkanja folata je metabolna aktivnost celic znižana, povzročata zastoj v S fazi celičnega cikla, še bolj v okolju pomanjkanja folata, kot v normalnih pogojih. Ugotovili smo, da fusidna kislina (FUS) izkazuje antifolatno delovanje, saj pri vseh izvedenih testiranjih deluje podobno kot MTX in PMX.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-31 08:45:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164572</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 114269</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
