<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Tranzicijski načrt zaposlovanja učenca z zmerno motnjo v duševnem razvoju za dela na področju kmetijstva</dc:title><dc:creator>Špendal,	Suzana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zmerne motnje v duševnem razvoju</dc:subject><dc:subject>posebni program vzgoje in izobraževanja</dc:subject><dc:subject>tranzicijski načrt zaposlovanja</dc:subject><dc:subject>kmetijstvo</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava tematiko tranzicijskega načrtovanja zaposlovanja učenca z zmerno motnjo v duševnem razvoju (ZMDR) v času izobraževanja na zaključni stopnji posebnega programa vzgoje in izobraževanja (PPVI) za samostojnejše in integrativno vključevanje v delovni proces. Osredotočamo se na pripravo učenca z ZMDR za opravljanje del na področju kmetijstva. Namen magistrskega dela je bil tudi ugotoviti, kakšna je naravnanost strokovnih delavcev glede tranzicije in vključevanja učencev z ZMDR v inovativna učna okolja v lokalni skupnosti. Čeprav so bile v slovenskem prostoru nakazane možnosti za vključevanje učencev z ZMDR tudi na področju kmetijstva, se to še ni množično izvedlo. Pri opredelitvi raziskovalnega problema smo zato izhajali iz sodobnih zakonodajnih vidikov, ki mlajšim osebam z ZMDR po zaključku izobraževanja v PPVI omogočajo vključevanje v delo. V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo raziskovanja in kvalitativni raziskovalni pristop. Uporabili smo namensko vzorčenje. Izvedli smo študijo, v okviru  katere smo intervjuvali učenca, njegovi mentorici na šoli, delodajalca (mentorja na kmetiji) in starše, pa tudi strokovne delavce, ki poučujejo v PPVI na šoli, v katero je učenec vključen. 

Podatke, ki smo jih pridobili na podlagi polstrukturiranih intervjujev, dnevniških zapisov in strokovne dokumentacije, smo obdelali z metodo kvalitativne analize. Na podlagi tega ugotavljamo, da je zelo pomembna dobra predhodna priprava učenca na tranzicijo v delovno okolje. Ključna je izbira primernega delodajalca, ki prepozna posameznikove potenciale, dragocene so tudi njegove predhodne izkušnje z osebami z ZMDR. Nadalje ugotavljamo, da je izvedba tranzicijskega načrta za učenca temeljila na jasni organizaciji in vsebini izvajanja. Učenec se je na kmetiji dobro počutil, postal je nepogrešljiv člen in enakopraven partner na kmetiji. Njegova vloga in prispevek sta bila prepoznana tudi pri delodajalcu, ki se je zavedal pomena tranzicije iz šolskega v delovno okolje. Učenca je pripravljen podpreti v njegovi enkratnosti in pri nadaljevanju izvajanja njegove tranzicije na kmetijo tudi v bodoče. 

Intervjuvanci so poročali, da so imeli s pripravo in izvedbo tranzicije učenca z ZMDR na kmetijo dobre izkušnje. Ugotavljamo, da je učenec najbolj napredoval na področju samostojnosti in odgovornosti, poznavanja delovnih postopkov, na področju časovne in prostorske orientacije in na področju komunikacije. Postal je tudi natančen in vztrajen. Intervjuvanci menijo, da so za učenca na kmetiji najbolj primerna vzdrževalna dela, skrb za živali in delo v sirarni. Poudarjajo tudi, da dela morajo učencu predstavljati rutino, se ne smejo spreminjati, prav tako morajo biti varna in ne smejo vključevati uporabe različnih strojev. Primerna so enostavna in fizično nezahtevna dela. 

Intervjuvanci vidijo zaposlovanje oseb z ZMDR na kmetiji kot pomemben vidik, ki pa se v realnosti ne podpira dovolj. Premalo so jim poznane tudi možnosti tega področja in zaposlovanja oseb z ZMDR nasploh. Ugotavljamo, da je kmetijstvo dejavnost, kjer se lahko aktivno prepozna vloga oseb z ZMDR in njihov delovni doprinos v lokalni skupnosti. V študiji primera je bil tako s strani delodajalca (kmetije), kot tudi učenca izražen interes po zaposlitvi na kmetiji. Ugotavljamo tudi, da imajo osebe z MDR v inovativnih delovnih okoljih premalo možnosti, intervjuvanci se srečujejo s težavami pri iskanju delodajalcev, to področje jim je premalo poznano. Menijo tudi, da so pri vključevanju učenca z ZMDR v inovativno delovno okolje pomembni tudi pristop strokovnega delavca, njegova pripravljenost, iznajdljivost, posluh in trud, ki ga vlaga v to. Glede lastne usposobljenosti v zvezi s pripravo učencev na vključevanje na inovativna delovna mesta v lokalni skupnosti navajajo, da večinoma niso dovolj usposobljeni, menijo, da je to veliko odvisno od vsakega posameznika posebej, koliko se izobražuje tudi na tem področju.</dc:description><dc:publisher>S. Špendal</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-30 21:30:55</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164564</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 376(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 179452</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 213572611</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
