<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sistematični pregled literature in metaanaliza učinkov vitamina D v nosečnosti</dc:title><dc:creator>Kornhauzer,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mravljak,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vitamin D</dc:subject><dc:subject>pomanjkanje vitamina D</dc:subject><dc:subject>nosečnost</dc:subject><dc:subject>metaanaliza</dc:subject><dc:subject>neželeni izidi</dc:subject><dc:description>Nosečnost in z njo povezane spremembe so normalen fiziološki proces kot odziv na razvoj ploda. Te spremembe se zgodijo kot odziv na številne dejavnike; hormonske spremembe, povečanje skupnega volumna krvi, povečanje telesne mase in povečanje velikosti ploda.
Preskrbljenost z vitaminom D je bistvenega pomena za zdravje matere in ploda med nosečnostjo ter preprečevanje nezaželenih izidov. Pomanjkanje vitamina D med nosečnostjo je lahko povezano s preeklampsijo, inzulinsko rezistenco, gestacijskim diabetesom mellitusom, prezgodnjim porodom in poporodno depresijo. Zanimalo nas je, kakšna je povezava med dodajanjem vitamina D in zmanjšanim tveganjem za nastanek neugodnih izidov v nosečnosti ter dodatkom vitamina D v povezavi s koncentracijo le-tega v krvi. Lotili smo se izvedbe sistematičnega pregleda po priporočenih postavkah poročanja za sistematične preglede in metaanalizne protokole. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah: PubMed, Web of Science in v Google Učenjaku. Na podlagi vseh opredeljenih kriterijev smo na koncu izbrali 25 najustreznejših člankov. Kakovost študij smo ocenili s kontrolnim seznamom za randomizirane kontrolirane študije, objavljenim s strani Critical Appraisal Skills Programme. Vse študije smo analizirali in podatke skupaj s kratkim povzetkom zbrali v preglednici. 22 študij smo vključili v metaanalizo, ostale 3 smo vsebinsko primerjali. Metaanalizo smo izvedli v programu Review Manager, rezultate prikazali v obliki drevesnih diagramov, velikost učinka pa izrazili kot standardizirano povprečno razliko med skupino, ki je prejemala vitamin D in skupino, ki je prejemala placebo. Metaanalizo smo izvedli za koncentracijo vitamina D, spremembo koncentracije vitamina D, glukozo v plazmi na tešče, indeks odpornosti proti inzulinu, inzulin, krvni tlak, porodno težo novorojenčka, preeklampsijo, gestacijski diabetes in prezgodnji porod. Za dodatno preglednost smo v metaanalizi ločili še 3 podskupine, in sicer: zdravo populacijo nosečnic; nosečnice z gestacijskim diabetesom in nosečnice, ki imajo indeks telesne mase ≥ 29. Ugotovili smo statistično pomembno razliko med eksperimentalno in kontrolno skupino pri koncentraciji vitamina D, krvnem tlaku in porodni teži novorojenčka. Tudi število neželenih izidov nosečnosti, kot so preeklampsija, gestacijski diabetes in prezgodnji porod, je bilo večje v kontrolni skupini v primerjavi s skupino, ki je prejemala vitamin D. Predlagamo izvedbo nadaljnjih raziskav pri nosečnicah, pri čemer bi bilo dobro standardizirati raziskovalne metode. V naši nalogi je zaradi heterogenosti raziskav precej neenotnih rezultatov in posledično negotovih ugotovitev.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-30 08:45:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164534</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 114264</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
