Analiza referenčne evapotranspiracije v vegetacijskem obdobju za izbrane lokacije v SlovenijiBrancelj, Jerneja (Avtor) Črepinšek, Zalika (Mentor) Referenčna evapotranspiracijaspremembevegetacijsko obdobjeSlovenijaZa obdobje 1961 - 2023 smo analizirali referenčno evapotranspiracijo (ET0) na letni ravni, za rastno dobo (april - september) in za poletje (junij - avgust) za 10 meteoroloških postaj: Bilje, Celje, Črnomelj, Lendava, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo Mesto, Portorož, Slovenj Gradec. Podatki so iz arhiva Agencije Republike Slovenije za okolje. Za vsa obdobja in postaje smo izračunali povprečno vrednost, maksimum, minimum, variacijski razpon ter primerjavo dveh obdobij, P1 (1961 - 1990) in P2 (1991 - 2023). Med obravnavanimi postajami in leti obstajajo velike razlike v evapotranspiraciji. V zadnjih letih so vrednosti ET0 večje glede na začetno obdobje (P1). Večje povprečne vrednosti evapotranspiracije so v goriški-obalni regiji (Bilje pri Novi Gorici in Portorož). Največje vrednosti ET0 so značilne na vseh postajah za poletne mesece (jun-jul-avg).Večje povprečne vrednosti ET0 so v goriško-obalni regiji (Portorož in Bilje pri Novi Gorici), največja vrednost je v rastni dobi v Portorožu (785 mm), najmanjša pa v Slovenj Gradcu (572 mm). Med leti in postajami obstajajo velike razlike v višini evapotranspiracije, največji razpon v rastni dobi je med Portorožem in Slovenj Gradcem, povprečna razlika znaša 213 mm. Največje vrednosti ET0 so značilne na vseh postajah za poletne mesece (jun-jul-avg), julijska referenčna evapotranspiracija je na vseh postajah najvišja in znaša od 122 mm (Slovenj Gradec) do 169 mm (Portorož). V zadnjem obdobju (1991 - 2023) so vrednosti ET0 večje glede na začetno obdobje (1961 - 1990), največja razlika je na postaji Bilje, kjer je v zadnjem obdobju povprečna referenčna evapotranspiracija v rastni dobi večja za 124 mm.20242024-10-30 07:15:58Diplomsko delo/naloga164527VisID: 254208COBISS_ID: 213566979sl