<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Posplošeni Gauss-Bonnetov izrek</dc:title><dc:creator>Gladek,	Žiga	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smrekar,	Jaka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kališnik,	Jure	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Riemannova mnogoterost</dc:subject><dc:subject>Riemannova metrika</dc:subject><dc:subject>povezava</dc:subject><dc:subject>ukrivljenost</dc:subject><dc:subject>glavni svežnji</dc:subject><dc:subject>Thomov razred</dc:subject><dc:subject>Eulerjev razred</dc:subject><dc:subject>Pfaffian.</dc:subject><dc:description>V delu dokažemo posplošitev klasičnega Gauss-Bonnetovega izreka, ki vzpostavlja presenetljivo zvezo med ukrivljenostjo in topologijo orientabilne sklenjene gladke ploskve. Izkaže se, da prava posplošitev tega izreka obstaja le v sodih dimenzijah, vendar pa metode, ki delujejo v dimenziji $2$, še zdaleč niso zadosti za dokaz te splošnejše izjave. V ta namen je velika večina dela namenjena pripravi na dokaz tega izreka, spotoma pa spoznamo veliko zanimive teorije, ki je uporabna tudi v širšem kontekstu. Na poti do tja namreč obdelamo osnove Riemannove geometrije, spoznamo pojem povezave v modernejšem okolju glavnih svežnjev in se dotaknemo teorije karakterističnih razredov, ko v gladkem kontekstu definiramo Eulerjev razred vektorskega svežnja. V zvezi s slednjim obravnavamo še en klasični izrek: Poincaré-Hopfov izrek o indeksu, ki v dokazu glavnega izreka igra ključno vlogo.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-26 08:15:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164473</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 514.7</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 145465</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 213001731</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
