Razčlenitev pojma diskriminacije v slovenski ustavnosodni praksiKlun, Nejc (Avtor) Štajnpihler Božič, Tilen (Mentor) diskriminacijaustavno sodiščeenakostprvi odstavek 14. člena Ustavesodna praksasorazmernostEvropsko sodišče za človekove pravice (ESČP)pozitivna diskriminacijaposredna diskriminacijaosebna okoliščinaNaloga analizira razvoj in uporabo pojma diskriminacije v sodni praksi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, s poudarkom na prvem odstavku 14. člena Ustave. Raziskava pokriva obdobje od leta 1991 do 2024 in vključuje ključne odločbe, ki so prispevale k razumevanju in razlagi načela enakosti. Ugotovitve kažejo, da je Ustavno sodišče sprva restriktivno uporabljalo prvi odstavek 14. člena Ustave, pri čemer je bilo bolj osredotočeno na splošno načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Prelomnica se je zgodila leta 2008, ko je sodišče začelo pogosteje uporabljati ta člen, vključno z izvajanjem testa ustavno dopustnega cilja ter strogega testa sorazmernosti. Pomemben napredek je bil dosežen tudi z upoštevanjem sodne prakse ESČP in vključevanjem mednarodnega prava, kar je pripeljalo do pomembnih odločitev, kot je npr. neposredna uporaba 1. člena Protokola št. 12 k EKČP. Ključni mejniki vključujejo upoštevanje sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in uporabo mednarodnih konvencij, kar je pripomoglo k prepoznavanju novih oblik diskriminacije, vključno s pozitivno diskriminacijo in posredno diskriminacijo. Kljub temu naloga ugotavlja, da Ustavno sodišče še vedno pristopa k analizi diskriminacije pretežno enodimenzionalno, zlasti pri obravnavi intersekcijske diskriminacije. Celotna analiza ponuja celovit pregled razvoja ustavnosodne prakse z vidika pravice do nediskriminacijske obravnave.20242024-10-25 09:00:05Magistrsko delo/naloga164440VisID: 122153COBISS_ID: 214670339sl