Neprištevnost in njene posledice v kazenskem postopkuRudolf, Angelika (Avtor) Jakulin, Vid (Mentor) Hafner, Miha (Komentor) neprištevnostbistveno zmanjšana prištevnostosebnostne in vedenjske motnjebiološki kriterij neprištevnostiizvedenstvonapake izvedenskih mnenjrazpravna nesposobnost.Ugotavljanje neprištevnosti v kazenskem postopku sledi že dalj časa ustaljenemu načinu. Sprejetje Kazenskega zakonika (KZ-1) je leta 2008 nekoliko spremenilo biološki kriterij za neprištevnost. Po več kot desetletju ponovno odpiram vprašanje primernosti take redakcije, saj so iz kriterija v bistvenem izostale osebnostne motnje. A motnje osebnosti in vedenja so lahko pri posamezniku tako zakoreninjene, da je ravnanje v nasprotju z njimi praktično nemogoče. Torej od takih posameznikov zahtevamo nemogoče, zakon pa ne omogoča izključitve krivde, če v danem primeru, povsem podobno kot duševno bolni, niso bili zmožni ravnati drugače. Magistrsko delo skozi teoretično in empirično analizo raziskuje, ali je smotrno razširiti biološki kriterij neprištevnosti ter vanj vključiti tudi osebnostne motnje (kot druge bolezni, npr. nevrološke). Procesni sklop dela pa je osredotočen na delo izvedencev in daljnosežnost njihovega dela za obdolžene v kazenskem postopku. Problematičnost sodniškega zanašanja na delo izvedencev in najpogostejše napake pri izvedenskih mnenjih so predstavljene tudi s praktičnega vidika. Nazadnje se delo osredotoči še na dinamiko med ugotavljanjem neprištevnosti in razpravne sposobnosti v istem kazenskem postopku.20242024-10-23 09:00:30Magistrsko delo/naloga164370VisID: 122130COBISS_ID: 216422403sl