<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ozaveščanje učencev v 3. razredu o gibalno oviranih otrocih z uporabo slikanic pri pouku angleščine</dc:title><dc:creator>Špes,	Gaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dagarin Fojkar,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gibalno ovirani otroci</dc:subject><dc:subject>pouk angleščine</dc:subject><dc:subject>slikanice</dc:subject><dc:subject>3. razred</dc:subject><dc:subject>angleščina</dc:subject><dc:description>V zadnjih letih se vse bolj poudarja inkluzija v izobraževanju in vključevanje učencev s posebnimi potrebami v redno osnovno šolo. Zaradi tega se je povečala potreba po učinkovitih pristopih po ozaveščanju učencev o posebnih potrebah njihovih vrstnikov. Ena takšnih strategij je uporaba slikanic pri pouku angleščine. Namen magistrskega dela je bil raziskati možnosti ozaveščanja učencev v 3. razredu o otrocih s posebnimi potrebami z uporabo slikanic pri pouku angleščine. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi, za raziskovalni pristop pa smo uporabili akcijsko raziskavo. Za zagotovitev objektivnosti rezultatov, smo uporabili triangulacijo tehnik in virov, in sicer: samoevalvacijo, vprašalnik za učence in intervju. V raziskavo smo vključili učence dveh oddelkov, ki so v šolskem letu 2023/2024 obiskovali 3. razred osnovne šole. Vzorec je vključeval 39 učencev, v prvi skupini je bilo 20 učencev in v drugi 19. Način vzorčenja je bil namenski. Pred začetkom raziskave smo z vprašalniki pri učencih preverili njihov odnos do dane teme in njihove izkušnje z gibalno oviranimi otroki. Nato smo izvedli šest učnih ur, kjer smo z uporabo pristopa, ki temelji na zgodbah, obravnavali dve izbrani slikanici s to tematiko. Po vsaki opravljeni učni uri, smo izpolnili vprašalnik za samoevalvacijo učne ure. Po zaključku sklopa učnih ur smo z vprašalniki pri učencih preverili, ali se je njihov odnos do dane teme spremenil ter z nekaterimi učenci izvedli kratek intervju. Odgovore smo primerjali s podatki, ki smo jih pridobili z vprašalnikom pred začetkom izvedbe sklopa učnih ur. Ugotovili smo, da so učenci, po obravnavi zgodb, postali bolj dovzetni za potrebe svojih vrstnikov, bolj odprti za razprave o različnih posebnih potrebah ter bolj pripravljeni pomagati in sodelovati v razredu. To poudarja pomembno vlogo slikanic kot pedagoškega orodja pri ozaveščanju učencev o gibalno oviranih otrocih. Poleg tega so učenci, skozi obravnavo slikanic, osvojili tudi osnovne koncepte inkluzije, kar je ključno za njihov nadaljnji celostni razvoj. Menimo, da je v današnjih časih zelo pomembno, da učitelj že zelo zgodaj uvaja paradigmo inkluzije v učni proces ter s tem razvija tudi strpnost učencev do otrok s posebnimi potrebami v njihovi sredini. Z magistrskim delom smo oblikovali nekatere smernice, kako naj učitelj angleščine oblikuje na zgodbah temelječo uro in skozi zgodbe pomaga spodbujati celostni razvoj učencev preko teme o inkluziji.</dc:description><dc:publisher>G. Špes</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-23 08:30:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>164354</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 811.111:376</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 170114</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 213049091</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
