<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Slovenska religiologija v digitalni dobi</dc:title><dc:creator>Osredkar,	Mari Jože	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>digitalna doba</dc:subject><dc:subject>religija</dc:subject><dc:subject>Urad za verske skupnosti</dc:subject><dc:subject>medreligijski dialog</dc:subject><dc:description>Prispevek po predstavitvi ustanovitve Slovenskega religiološkega društva orisuje zgodovino religiologije kot znanosti in začetek akademske religiologije v Sloveniji. Tu obstaja pluralnost razmišljanja: religiologi, izhajajoči iz teološke formacije, vidijo v veri, ki je odnos človeka do presežnosti, srce vsake religije; tisti s sociološko formacijo pa dopuščajo obstoj religije brez vere. Konkretno se to odraža v registru verskih skupnosti na Ministrstvu za kulturo RS, kjer najdemo veliko skupnosti, ki nimajo z versko dejavnostjo nobene povezave. Avtor v nadaljevanju izpostavlja značilnosti razmišljanja in delovanja v digitalni dobi – anonimnost, neodgovornost in trenutnost odnosa –, ki vplivajo na sedanjo versko prakso posameznikov in na religiološko razumevanje religije brez vere – to je brez odnosa do presežnega. Sledi teza, da noben urad, niti državni, posameznim skupinam ne more potrjevati ali dajati verske identitete. Edini možen način prepoznavanja verske identitete v skupnostih je namreč medreligijski dialog.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2024-10-17 12:56:38</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>164226</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 2-67:004.9(497.4)</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0006-5722</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.34291/BV2023/04/Osredkar</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 179020803</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
