<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Rosov pojem resonance v dialogu s fenomenologijo</dc:title><dc:creator>Klun,	Branko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>resonanca</dc:subject><dc:subject>fenomenologija</dc:subject><dc:subject>odtujenost</dc:subject><dc:description>Rosov projekt sociologije dobrega življenja, ki najprej analizira moderno odtujenost človeka v družbi pospeševanja, nato pa zanjo ponudi rešitev skozi pojem resonance, gradi na različnih filozofskih predpostavkah, ki presegajo okvire sociologije. Čeprav se Rosovo misel običajno povezuje s filozofsko tradicijo kritične teorije (frankfurtske šole), pa njegov pristop izkazuje veliko sorodnost s temeljnimi idejami fenomenologije – tako iz njenega zgodnjega obdobja (Husserl, Heidegger) kot pri poznejših avtorjih (Levinas, Henry, Marion, Chrétien). Resonanca predpostavlja nov odnos do sveta, drugačen od moderne (Galilejeve) znanosti in njenega tehničnega obvladovanja sveta. V odnosu do sveta zahteva odprtost za nepredvidljiv dogodek, za držo sprejemanja in dopuščanja. V resonančni drži človek odgovarja na klic, ki prihaja od neobvladljive drugosti. Aktivnost in dominacijo nadomestita odzivnost in odgovornost. Resonančni odnosi človeka spreminjajo – in ga tako rešujejo iz začaranega kroga pospeševanja v odtujenem svetu. </dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2024-10-17 07:26:37</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>164118</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 165.62</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0006-5722</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.34291/BV2022/03/Klun</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 134549507</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
