Izročilo in dediščina rokopisnih pesmaric v prekmurščini od 16. do 20. stoletjaDončec, Akoš (Avtor) rokopisiPrekmurjeprekmurščinapesmariceljudsko izročilokajkavizemjezikkatolikiprotestantiprepisPoleg tiskanih knjig ima prekmurska slovenščina tudi bogato tradicijo rokopisov (zlasti rokopisnih pesmaric), ki izvira iz 16. stoletja. Ohranjene rokopisne pesmarice so večinoma zbirke verskih, cerkvenih pesmi. Najti je veliko mrliških pesmaric. Prvi prekmurski rokopis je bil t. i. stara ali Prva Martjanska pesmarica, ki so jo začeli protestanti v 16. stoletju v vasi Martjanci (blizu Murske Sobote). Prepisovalci so prevzeli pesmi iz te pesmarice v svoje rokopise, tako so se razširile pesmi povsod med Muro in Rabo. Tradicija pesmaric se je nadaljevala v 18., 19. in 20. stoletju. Med prepisovanjem so različni avtorji jezikovno izboljšali in tudi dopolnili pesmi. Veliko so jih prevzeli drugi avtorji v svoje tiskane molitvenike in pesmarice (npr. Mikloš Küzmič, Štefan Sijarto, Mihael Bakoš, Jožef Pustaj, Anton Števanec). Danes nekatere rokopise hranijo v arhivih ali knjižnicah, nekateri drugi pa so še vedno v zasebni lasti. Več rokopisov je za vedno izginilo.20242024-10-16 12:24:39Članek v reviji164074UDK: 27-535.7:811.163.6'282"15/19"ISSN pri članku: 2335-4127DOI: 10.34291/Edinost/79/01/DoncecCOBISS_ID: 211634179sl