Gospodovanje v GeneziLülik, Benjamin (Avtor) gospodovanjeGenezaSveto pismostvarjenjereligiologijaEliadesakralnomirtranscendencaNamen članka je podati eno od možnih religioloških interpretacij tematike človeškega gospodovanja nad naravo, ki se nahaja v svetopisemskem besedilu o stvarjenju (1 Mz 1,1–2,3). Poglavitna teza članka je, da lahko biblično zapoved gospodovanja razumemo v kontekstu sakralizacije profanega. Za ta namen se članek večinoma opira na teorijo o sakralnem, ki jo je razvil Mircea Eliade. Članek delno črpa tudi iz misli Jana Assmanna o totalnosti monoteizma. Na podlagi tega opaža, da lahko biblično gospodovanje vidimo na treh obzorjih, ki so predvsem bivanjska in zadevajo človekovo religiozno izkušnjo. To so obzorje sakralnega, obzorje mitičnega in obzorje totalnega. Slednje je zlasti značilnost monoteistične percepcije gospodovanja in se kaže kot brezkompromisno posvečevanje časa, prostora in bitij v vsej njihovi razsežnosti. Ti procesi se pogosto vršijo skozi biblični jezik konflikta, ki lahko dobi tudi nasilne pomene. Članek zato sprva predstavi izjemno kompleksnost ter pogosto kontroverznost koncepta gospodovanja na primeru ekološke kritike, ki Genezi mestoma očita antropocentrično zlorabo narave. Kljub temu nasilno in izkoriščevalsko gospodovanje ni jedro monoteizma. O tem je govor v nadaljevanju članka, ki se posveča Eliadovi in Assmannovi religiološki misli ter pokaže, da je cilj religioznega človeka v približevanju sebe in vsega stvarstva svojemu izvoru, ki je transcendenten. Svetopisemsko ukvarjanje z gospodovanjem zatorej ni antropocentrično, ampak teocentrično , in nima za motiv ekonomskega ali političnega totalitarizma, temveč totalno posvečevanje sveta po paradigmatskem modelu mita stvarjenja.20242024-10-16 12:24:04Članek v reviji164069UDK: 27-277-242.2ISSN pri članku: 2335-4127DOI: 10.34291/Edinost/79/01/LulikCOBISS_ID: 211609347sl