Upanje in zaupanje v kontekstu pastoralne teologije v času globalnega nezaupanjaŠegula, Andrej (Avtor) pandemijaobupzaupanjenezaupanjeJames MallonpastoralaAlfaPandemija covida-19 je v življenje Cerkve prinesla mnogo sprememb, ki se kažejo na različnih področjih pastoralnega delovanja. Govorimo o stvareh, ki jih je korona odnesla, na drugi stran pa o spremembah, ki se kažejo kot dobre. Ob vsem tem se v človeku naselijo tudi strah, negotovost, morda celo obup in nezaupanje. Ko govorimo o zaupanju oz. nezaupanju, ne moremo mimo dejstva, da Slovenci Cerkvi zaupajo zelo malo, prav tako pa zelo malo zaupajo duhovnikom (raziskava Valicona 2019). Človek v današnjem svetu dobi občutek, da Boga ne potrebujemo. Kljub situaciji pastorala išče izhod. Nekateri slovenski pastoralisti se navdihujejo ob primerih dobre prakse kanadskega duhovnika Jamesa Mallona, ki je s svojim izvirnim pristopom presegel temeljne paradigme obstoječe pastorale. Sam pravi, da so se njegove župnije spremenile, ko je v središče prizadevanja za evangelizacijo postavil tečaj Alfa. Pri tem njegove ‚reforme‘ ne zadevajo samo struktur, ampak segajo tudi na duhovna področja. Primer dobre prakse v slovenskem prostoru vidimo denimo v Slovenj Gradcu, kjer so postavili nove temelje pastoralnega delovanja. In ti premiki dajejo upanje, da tudi Cerkev zapušča držo ,vzdrževalca‘ struktur in se usmerja k misijonu. 20212024-10-16 10:29:25Članek v reviji164048UDK: 27-46:177:616-036.21ISSN pri članku: 0006-5722DOI: 10.34291/BV2021/04/SegulaCOBISS_ID: 91441667sl