Upanje kot teološka krepost v luči relacijske teorije Guya LafonaOsredkar, Mari Jože (Avtor) veraupanjeljubezenevangelijEvangeljsko upanje obravnavamo skupaj z vero in ljubeznijo. Tri teološke kreposti, ki odsevajo vernikov odnos do Boga, opredeljujemo z uporabo relacijske teorije, ki jo je v teologijo uvedel Guy Lafon. Vero opredelimo kot sposobnost prepoznavanja prisotnosti v odsotnosti (D)drugega. Upanje je, prav nasprotno od vere, sposobnost uvida, da (D)drugega, kljub veri, ne moremo popolnoma spoznati in ne imeti v lasti. Ker upanje omogoča in spodbuja nenehno iskanje Boga, je hkrati sposobnost ohranjanja zmožnosti v nezmožnosti, to pomeni: ohranjanje hrepenenja po Bogu kljub že prepoznani božji prisotnosti. Odnos do Boga se namreč nenehno spreminja. Vztrajanje v odnosu do vedno ,drugačnega Boga‘ imenujemo ljubezen, ki se kaže v odnosu do slehernega človeka. 20212024-10-16 09:02:46Članek v reviji164041UDK: 27-423.77Lafon G.ISSN pri članku: 0006-5722DOI: 10.34291/BV2021/04/OsredkarCOBISS_ID: 91390211sl