Izvori Hieronimovih pogledov na prevajanje in razlaganje Svetega pismaKrašovec, Jože (Avtor) dobesedni in prosti prevodhebrejski izvirnikSeptuagintarevizija prejšnjih prevodovVetus LatinaVulgataNova VulgataNamen tega prispevka je prikazati, kako Hieronim v svojih prevodih, v predgovorih k prevodu posameznih knjig Svetega pisma, v komentarjih in v pismih izraža svojo zavezanost grško-rimski retoriki na eni strani in različnim posebnostim svetopisemskega jezika, sloga in sporočila na drugi. Hieronim je bil velik strokovnjak v klasični literaturi, v literarni teoriji in v dialektiki. Ko je začel prevajati Sveto pismo, je spoznal, da resnica Svetega pisma presega vse poganske arhetipe, trope in ideale. Ko se je v duhovni zrelosti povzpel nad grško-rimske vzornike, je začel poudarjati posebnost svetopisemskih besedil, ki se kaže predvsem v večpomenskosti temeljnih dogodkov, likov in simbolov. Zavzemal se je za jasnost izražanja in za natančnost v prevajanju svetopisemskih besedil tako glede vsebine kakor glede literarne oblike. Poseben cilj tega prispevka je vprašanje, kateri dejavniki so vplivali na razvoj Hieronimovih hermenevtičnih načel v prevajanju in razlaganju Svetega pisma. Temeljno vprašanje je, kako pomemben dejavnik je večpomenskost svetopisemskih besedil, ki je v srednjem veku dala povod za razvoj judovskih in krščanskih hermenevtičnih načel glede razmerja med dobesednim in duhovnim pomenom svetopisemskih besedil. Vzporedni cilj prispevka je ugotavljanje, kateri dejavniki so vodili do tega, da je Hieronimov prevod Svetega pisma (Vulgata) v srednjem veku v katoliški Cerkvi dobil status avtoriziranega latinskega prevoda Svetega pisma. 20212024-10-14 12:40:29Članek v reviji163936UDK: 27-234 -9''03/04''HieronymusISSN pri članku: 0006-5722DOI: 10.34291/BV2021/02/KrasovecCOBISS_ID: 86883587sl