<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Svetna in sveta zgodovina v razmišljanjih visokosrednjeveških teologov</dc:title><dc:creator>Ambrožič,	Matjaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>sveta in svetna zgodovina</dc:subject><dc:subject>Oto iz Freisinga</dc:subject><dc:subject>Rupert iz Deutza</dc:subject><dc:subject>Anzelm Havelberški</dc:subject><dc:subject>Hugo od sv. Viktorja</dc:subject><dc:subject>Joahim iz Fiore</dc:subject><dc:description>Razmerje med ‚svetno‘ in ‚sveto‘ zgodovino je kompleksno. V osnovi gre za poskus odgovoriti na vprašanje o odnosu med človeško zgodovino in zgodovino odrešenja. Oto iz Freisinga je zagovarjal idejo o prenosu rimskega cesarstva preko Bizantincev na Franke in po njih na nemške cesarje. Rupert iz Deutza je delovanje Presvete Trojice je delil na tri dobe: od stvarjenja luči do padca prvega človeka; do trpljenja Jezusa Kristusa; od Kristusovega vstajenja pa do konca časov. Anzelm Havelberški je menil, da naj bi zgodovina od prvega do poslednjega Adama ‚napredovala‘ po sosledju različnih dob. Hugo od sv. Viktorja je delil univerzalno zgodovino v tri kraljestva: kraljestvo naravnega zakona (od stvarjenja); kraljestvo hebrejskega zakona (od Abrahama); kraljestvo milosti (od Kristusa). Joachim iz Fiore je zastopal idejo o razvijajoči se zgodovini, ki se od Božjega stvarjenja sveta preko Jezusa Kristusa in dobe Cerkve vzpenja k ‚tretji dobi‘ Sv. Duha. Tri dobe (stanja) sveta odgovarjajo osebam Presvete Trojice.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-14 09:38:02</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>163904</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 27-9"653"</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0006-5722</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.34291/BV2024/01/Ambrozic</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 206095363</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
