<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga učiteljstva pri delovanju slovenskega narodnega gibanja</dc:title><dc:creator>Plazovnik,	Veronika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mandelc,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Selišnik,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učiteljstvo</dc:subject><dc:subject>šolstvo</dc:subject><dc:subject>narodno gibanje</dc:subject><dc:subject>19. stoletje</dc:subject><dc:subject>nacionalizem</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo skuša predstaviti vlogo učiteljstva pri delovanju slovenskega narodnega gibanja skozi časovno obdobje od sprejetja politične šolske ustave leta 1806 do konca 19. stoletja. Značilnosti slovenskega narodnega gibanja in vključenost učiteljstva v omenjeno gibanje so razloženi tudi preko socioloških teorij naroda in nacionalizma avtorjev Benedicta Andersona, Anthonya D. Smitha in Ernesta Gellnerja. Glavna točka programa slovenskega narodnega gibanja, za katero se je zavzemalo učiteljstvo, je bila uvedba slovenskega jezika v slovenske šole. Tudi pri analizi socioloških teorij je tako v ospredju pomen jezika pri razvijanju narodov in nacionalizmov. S kronološkim pregledom političnih sprememb v Avstro-Ogrski sledimo spreminjanju položaja učiteljstva v družbi. Skozi desetletja se je izboljšala njihova izobrazbena raven, počasi pa tudi njihovo ekonomsko stanje. Posledično so učitelji postajali vedno bolj pomembna družbena skupina z lastnimi političnimi interesi in organizacijami.</dc:description><dc:publisher>V. Plazovnik</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-14 08:17:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163884</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 323.1(497.4)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 560993</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 211564803</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
