<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv staranja materiala na kakovost dvostranske metalizirane folije</dc:title><dc:creator>Grm,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slabe,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomšič,	Brigita	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bohinc,	Klemen	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>ortotika in protetika</dc:subject><dc:subject>podhladitev</dc:subject><dc:subject>kemijska sestava</dc:subject><dc:subject>pretržna trdnost</dc:subject><dc:subject>temperatura</dc:subject><dc:subject>prevodnost</dc:subject><dc:description>Uvod: Dvostranska metalizirana folija je od leta 2005 v Sloveniji obvezni del kompleta prve pomoči za vsa motorna vozila. Služi kot zaščita pred vremenskimi vplivi, njen osnovni namen pa je pasivna zaščita pred podhladitvijo. Uporabljajo jo gorniki, jamarji, popotniki, taborniki, gasilci, člani ekip prve pomoči, Civilne zaščite in Rdečega križa in drugi. Folija je lahka, tanka, vodoodporna, preprosta za uporabo, izolativna in dobro vidna. Njena negativna lastnost je, da zadržuje kondenz, ob uporabi pa se na ostrih robovih hitro strga in lušči. Osnovni material, ki gradi dvostransko metalizirano folijo, je polietilen tereftalat, ki je spremenjen z ustreznimi dodatki. Namen: Ugotoviti vpliv staranja materiala na kakovost dvostranske metalizirane folije. Metode dela: Pri pisanju sta bili uporabljeni domača in tuja strokovna ter znanstvena literatura, pridobljeni s pomočjo podatkovnih baz COBISS.SI, Web of Science, PubMed, ScienceDirect in Google Učenjak. Iz različnih kompletov prve pomoči je bilo zbranih 34 dvostranskih metaliziranih folij z datumom proizvodnje od leta 2006 do 2022. Za laboratorijske preizkuse je bilo med zbranimi folijami uporabljenih 15 folij, ki so bile označene po abecednem vrstnem redu in z zaporedno številko glede na datum proizvodnje. Sledila je analiza lastnosti dvostranske metalizirane folije, pri čemer so bile določene barvne, morfološke in kemijske lastnosti, natezna trdnost, toplotna ter električna prevodnost. Rezultati: Z barvnometrično analizo je bilo ugotovljeno, da se zlata barva vzorcev dvostranske metalizirane folije razlikuje v barvnih koordinatah CIE L*a*b*, kar je potrdilo vizualna opažanja. Optična in vrstična elektronska mikroskopija nista pokazali večjih razlik na površinah proučevanih vzorcev, zato je bila narejena podrobnejša analiza površine vzorcev z energijsko-disperzijsko spektroskopijo rentgenskih žarkov. Na zlatih in srebrnih površinah vseh proučevanih vzorcev je bilo opaziti prisotnost ogljika in kisika, na nekaterih površinah pa so bili prisotni tudi drugi elementi, med njimi aluminij in silicij. Vpliv staranja materiala na kemijske lastnosti je bil posnet z infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo vzorcev A1, H3 in N2. Iz spektrov zlate strani je bila razvidna prisotnost absorpcijskih trakov značilnih za polietilen tereftalat, karbonilno skupino estrske vezi in za benzenski obroč. Iz spektrov srebrnih strani vzorcev H3 in N2 je bila ugotovljena prisotnost absorpcijskih trakov poliestra, ki jih pri vzorcu A1 na srebrni strani ni bilo opaziti. Z dinamometrom Instron je bila izmerjena sila pretrga prečne in vzdolžne smeri proučevanih vzorcev, ki je v povprečju znašala 21,7083 N. Z meritvami pretržne sile je bilo ugotovljeno, da vrednosti natezne trdnosti padajo skladno s starostjo materiala. Toplotne lastnosti so bile proučene z meritvami toplotne prevodnosti, ki dokazujejo, da srebrne in zlate strani proučevanih vzorcev delujejo izolativno, saj so bile izmerjene vrednosti izredno nizke, in sicer od 0,0017 ? do 0,0035 ?. S termografsko kamero je bilo izmerjeno prepuščanje toplote skozi folijo, pri čemer je bil za simulacijo človeškega telesa uporabljen termofor. Ugotovljeno je bilo, da pri vseh proučevanih vzorcih, z izjemo najstarejšega vzorca A1, srebrna stran, obrnjena k termoforju (zlata stran obrnjena navzven), zadržuje toploto, saj je bila izmerjena temperatura na zlati strani, obrnjeni navzven, nižja v primerjavi s temperaturo, izmerjeno na srebrni strani, obrnjeni navzven. Povprečna izmerjena temperatura pri vseh vzorcih, razen pri vzorcu A1, je bila na zunanji zlati strani za 11,4 °C nižja v primerjavi s temperaturo, izmerjeno na zunanji srebrni površini folije. Z meritvami električne prevodnosti je bilo ugotovljeno, da vzorca H3 in N2 ne prevajata električnega toka na obeh straneh folije in ravno tako ne skozi folijo. Električni tok prevaja le srebrna stran najstarejšega vzorca A1, kjer je bila izmerjena električna upornost z vrednostjo 5,3 ?. Razprava in zaključek: Staranje folije ni povzročilo večjih morfoloških sprememb, kar nakazuje, da material ostaja funkcionalen tudi po daljšem času. Kljub nekaterim kemijskim razlikam, ki so posledica uporabe različnih organskih barvil, so se natezne trdnosti folije znižale le minimalno, kar je skladno z literaturo o staranju polietilen tereftalatnih materialov. Predlagano je, da bi se doba trajanja folije podaljšala, kar bi ekološko zmanjšalo nepotrebne odpadke.</dc:description><dc:publisher>[N. Grm]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-13 07:46:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163856</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 617.3</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 138687</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 211392771</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
