<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv robotsko podprte vadbe hoje na ravnotežje in hojo pri pacientih po možganski kapi - pregled literature</dc:title><dc:creator>Merdanović,	Jasmina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovačič,	Tine	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Brezovar,	Tjaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebš,	Sonja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>možganska kap</dc:subject><dc:subject>robotsko podprta vadba hoje</dc:subject><dc:subject>hoja</dc:subject><dc:subject>ravnotežje</dc:subject><dc:subject>pacienti po možganski kapi</dc:subject><dc:description>Uvod: Možganska kap predstavlja drugi vodeči vzrok smrti v svetu. Preživeli po možganski 
kapi imajo najpogosteje težave s hojo in z ravnotežjem. Obstaja več načinov vadbe hoje in 
ravnotežja. Ena najbolj raziskovanih oblik vadbe hoje je robotsko podprta vadba hoje 
(RAGT). Uporablja se za rehabilitacijo spodnjih udov in najpogosteje v kombinaciji s 
standardno obliko fizioterapije. V Sloveniji se za takšno vrsto vadbe uporablja robotska 
naprava Lokomat. Ni še povsem jasno, ali ima prednost pred standardno fizioterapijo. 
Namen: Namen diplomskega dela je bil s pomočjo pregleda literature proučiti učinkovitost 
robotsko podprte vadbe hoje na parametre hoje in na ravnotežje pri pacientih po MK. 
Metode dela: Literatura je bila iskana v podatkovni bazi PubMed. Uporabljena je bila 
naslednja kombinacija besed: robot assisted gait training AND stroke. Uporabljeni so bili 
naslednji vključitveni kriteriji: raziskave, dostopne v polnem besedilu, randomizirane 
nadzirane raziskave, raziskave, objavljene med letoma 2018 in 2023, raziskave v angleškem 
jeziku. Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih sedem randomiziranih kontroliranih 
raziskav. Vse so preučevale vpliv RAGT na hojo in ravnotežje pri pacientih po možganski 
kapi. V raziskavah so bili vključeni preiskovanci obeh spolov v različnih obdobjih po 
možganski kapi, z različno vrsto možganske kapi, različno prizadeto stranjo in različnim 
funkcijskim stanjem. RAGT se je izvajala samostojno ali v kombinaciji s standardno 
fizioterapijo. V vseh raziskavah je prišlo do statistično pomembnega izboljšanja hoje in 
ravnotežja, vendar v nekaterih raziskavah ni bilo statistično pomembne razlike med RAGT 
in vadbo hoje brez uporabe robotskih naprav. Razprava in zaključek: Ugotovljeno je, da je 
RAGT v kombinaciji s standardno fizioterapevtsko obravnavo učinkovitejša v primerjavi s 
fizioterapevtsko obravnavo brez uporabe robotskih naprav v vseh obdobjih po možganski 
kapi. Največ koristi od RAGT imajo pacienti v akutni fazi in tisti, ki niso bili zmožni 
samostojne hoje. V prihodnosti so potrebne bolj kakovostne randomizirane nadzorovane 
raziskave z večjim vzorcem in daljšim časovnim spremljanjem po končani obravnavi v 
različnih obdobjih po možganski kapi, da se lahko z gotovostjo poroča o vplivih RAGT.</dc:description><dc:publisher>[J. Merdanović]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-13 07:45:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163854</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 138685</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 211356163</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
