Razumevanje pomena enačaja v postopku reševanja enačb med učenci 5. razredaStele, Jana (Avtor) Manfreda Kolar, Vida (Mentor) Enačbeenačajalgebrsko mišljenjeneznankaenakostpostopki reševanja enačbmatematikaosnovne šoleMagistrsko delo obravnava uspešnost učencev pri reševanju enačb in njihovo razumevanje enačaja v postopku reševanja. Enačbe so ena izmed prvih tem algebre, ki se pojavijo pri pouku matematike. To je osnova za nadaljnje učenje, zato smo preverili, kakšno je znanje učencev ob koncu razredne stopnje. V teoretičnem delu so najprej predstavljena vodila za učenje in stopnje otrokovega razvoja. Sledijo osnovni pojmi, povezani z reševanjem enačb, ki jih spoznajo učenci v osnovni šoli, in pregled načinov reševanja, ki so primerni za poučevanje na razredni stopnji. Predstavljeno je reševanje s premislekom, z diagramom in s preglednico. Poleg tega sta podrobneje opisana dva modela, ki poskušata prikazati abstraktni proces reševanja enačbe (model tehtnice in številska os), ter ovrednotena njuna učinkovitost. Na koncu sledi pregled dosedanjih izsledkov raziskav na področju reševanja enačb in algebrskega mišljenja, ki kažejo na težave učencev pri razumevanju simbolnega zapisa, enakosti in reševanja enačb na eni strani ter uspešnost mlajših učencev pri reševanju algebrskih problemov ob ustreznem vodenju na drugi strani. V empiričnem delu smo preverili, kako med postopkom reševanja enačbe razmišljajo učenci 5. razreda osnovne šole. Njihovo uspešnost in proces razmišljanja smo preverili s pomočjo intervjuja ob reševanju preizkusa znanja. Naš cilj je bil ugotoviti, kako učenci razumejo enačaj in na katere težave naletijo v procesu reševanja linearnih enačb. Raziskava je temeljila na kavzalno neeksperimentalni metodi pedagoškega raziskovanja s kombinacijo kvalitativnega in kvantitativnega raziskovalnega pristopa. V raziskavo je bilo vključenih 10 učencev 5. razreda osnovne šole. Učenci so reševali preizkus znanja z vprašanji zaprtega tipa, ob tem pa smo jim s pomočjo polstrukturiranega intervjuja postavljali vprašanja, s čimer smo pridobili vpogled v razumevanje enačaja in postopkov reševanja enačb učencev ob zaključku razredne stopnje. Ugotovili smo, da učenci razumejo ohranjanje enakosti in najdejo neznano količino, kakor tudi, da na uspešnost reševanja enačb vpliva oblika zapisa neznanke in položaj enačaja v enačbi. Učenci enačaj še vedno pojmujejo kot operacijski simbol, ki kaže smer reševanja, razumejo pa, da v nekaterih primerih pomeni enakost dveh enot. Rezultati raziskave kažejo, da so učenci uspešni pri pretvarjanju matematičnega besedila v algebrski zapis, pri oblikovanju besedila glede na algebrski zapis pa imajo težave. Pričakujemo, da se bodo učitelji na podlagi rezultatov raziskave v prihodnje lahko bolj celostno lotili poučevanja enačb in že v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju namenili več časa utrjevanju pojmov in čim bolj raznolikim izkušnjam zapisov enakosti.J. Stele20242024-10-12 08:30:04Magistrsko delo/naloga163844UDK: 51:37(043.2)VisID: 169940COBISS_ID: 211385347sl