Izoblikovanje pozitivnega odnosa učencev do (neposredne) zgodovine in preteklosti v okviru pouka zgodovine v osnovni šoliTomažin, David (Avtor) Trškan, Danijela (Mentor) zgodovinapreteklostpozitiven odnosučenecučiteljosnovna šolaV magistrskem delu smo želeli raziskati proces izoblikovanja pozitivnega odnosa do zgodovine pri osnovnošolcih. Ta proces je odvisen od mnogoterih dejavnikov, predvsem od učitelja (njegove osebnosti, didaktičnih pristopov, navdušenosti nad predmetom itd.) in učenca (njegove osebnosti, vzgoje v družini itd.). Na to vpliva kompleksnost otrokovega psihosocialnega razvoja (na genetski, epigenetski, vedenjski in simbolni ravni). Ugotovili smo, da otrok v življenju hitro pridobi sposobnost vsaj rudimentarnega prepoznavanja časovnih trajanj in prepoznali multiplastnost dejavnikov v procesu izoblikovanja pozitivnega odnosa učencev do zgodovine. Učitelj zgodovine ima na voljo številna neposredna in posredna orodja (npr. presedanje otrok, pozdrav pred uro, nadzor nad učnimi slogi, izkazovanje navdušenosti, vključevanje otrok v aktivne načine raziskovanja zgodovine itd.). V empirični raziskavi smo ugotovili, da ni nujne povezave med odnosom učencev do predmeta zgodovine in njihovim odnosom do raziskovanja preteklosti. Intervjuvani učitelji pa so izpostavili pomembnost učiteljeve osebnosti in sposobnosti učence navdušiti z zanimivimi zgodbami ter inovativnimi didaktičnimi pristopi. Sklepoma lahko ugotovimo, da je oblikovanje pozitivnega odnosa učencev do zgodovine kompleksen proces, na katerega poleg učiteljev, ki s svojim navdušenjem in didaktičnimi metodami neposredno vplivajo na zanimanje učencev, pomembno sovplivajo tudi učenci sami s svojo motiviranostjo, starši z njihovo vzgojo in podporo ter širše okolje, ki učencu nudi kontekst za razumevanje in uporabo zgodovinskega znanja.D. Tomažin20242024-10-10 11:21:07Magistrsko delo/naloga163752UDK: 37.091.3:93/94VisID: 560905COBISS_ID: 211836419sl