Optimizacija protokola pri panoramskem slikanju na aparatu NewTom GiANO HRTemnikar, Špela (Avtor) Mekiš, Nejc (Mentor) Žontar, Dejan (Komentor) Škrk, Damijan (Recenzent) magistrska delaradiološka tehnologijapanoramsko rentgensko slikanjeoptimizacija protokolovkakovost slikeponovljivostdozna obremenitevznižanje doznih obremenitevUvod: V dentalni medicini so dozne obremenitve nizke, vendar zaradi stohastične narave učinka ionizirajočega sevanja (IS) vseeno zvišajo tveganje za nastanek malignih in dednih obolenj. Dentalne preiskave z uporabo IS morajo biti zato kljub nizkim doznim obremenitvam upravičene in optimizirane. Optimizacija zagotavlja doseganje kakovostnih diagnostičnih ciljev z najnižjo možno izpostavljenostjo pacientov. Eno izmed orodij optimizacije je uporaba diagnostičnih referenčnih nivojev (DRN). Namen: Optimizacija obstoječih protokolov za panoramsko rentgensko slikanje zob na rentgenskem aparatu NewTom GiANO HR v Zdravstvenem domu Ravne na Koroškem. Metode dela: Raziskavo smo razdelili na pet delov. V prvem delu smo analizirali podatke doznih obremenitev pred optimizacijo retrospektivno pridobljenih rentgenogramov. Drugi del je vključeval rentgensko slikanje fantoma glave in vratu ter izračun vrednosti CNR za oceno kakovosti in ponovljivosti, izvedli pa smo tudi subjektivni pregled kakovosti retrospektivno pridobljenih rentgenogramov v odvisnosti od dozne obremenitve. V tretjem delu smo s pomočjo zobozdravnikov ocenili kakovost retrospektivno pridobljenih rentgenogramov in na podlagi ocen določili najprimernejšo kombinacijo programa in nastavitve za optimizacijo. To smo izvedli v četrtem delu in za izbrano kombinacijo določili nove ekspozicijske parametre ter povprečne dozne obremenitve glede na spol. V zadnjem, petem delu smo z zobozdravniki ocenili še kakovost rentgenogramov po optimizaciji. Rezultati: Z optimizacijo smo povprečne dozne obremenitve moških znižali s 182 mGy cm2 na 148 mGy cm2 (znižanje za 19 %), povprečne dozne obremenitve žensk pa s 144 mGy cm2 na 128 mGy cm2 (znižanje za 11 %), kar v obeh primerih predstavlja statistično značilno razliko (p = 0,001). Analizirali smo tudi ocene rentgenogramov in ugotovili, da pri 17 od 20 kriterijev kakovosti med rentgenogrami, zajetimi pred in po optimizaciji, ni statistično značilnih razlik, pri treh kriterijih, kjer so bile razlike statistično značilne, pa smo po pogovoru z zobozdravnico potrdili, da za diagnostiko niso ključnega pomena. Razprava in zaključek: Z optimizacijo smo znatno znižali dozne obremenitve za oba spola, ob tem pa ohranili kakovost rentgenogramov. Kljub optimizaciji pa je dozna obremenitev pacientov in pacientk ostala nad nacionalnim DRN (100 mGy cm2). Rezultati analize kakovosti slik po optimizaciji dopuščajo možnosti, da bi z nadaljnjo optimizacijo dozne obremenitve še dodatno znižali, optimizacijo pa bi predvidoma lahko nadgradili tudi z naknadno obdelavo rentgenogramov.[Š. Temnikar]20242024-10-10 10:16:58Magistrsko delo/naloga163731UDK: 616-07VisID: 138664COBISS_ID: 211317507sl