Periferna arterijska bolezen spodnjih udov in intervalni mišični treningBulc, Katarina (Avtor) Sotler, Robert (Mentor) Boc, Anja (Komentor) Gošnak Dahmane, Raja (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaarterijska periferna bolezenintervalni mišični treningklavdikacijska razdaljarevaskularizacijski posegmedicinske sestreanatomija arterij spodnjega udaUvod: Periferna arterijska bolezen spodnjega uda je globalni javnozdravstveni problem. Nastane kot posledica ateroskleroze. Razvija se počasi in je lahko dolgo asimptomatska, a lahko privede do simptomatske ishemije uda. Namen: Namen diplomskega dela je s pregledom literature predstaviti periferno arterijsko bolezen spodnjega uda, opisati večje arterije spodnjega uda, opredeliti vlogo intervalnega mišičnega treninga pri obravnavi bolnikov s to boleznijo, ugotoviti učinkovitost uporabe le-tega v slovenskem zdravstvu in orisati vlogo medicinskih sester pri obravnavi bolnikov s periferno arterijsko boleznijo. Metode dela: V podatkovnih bazah PubMed, Medline, Cinahl ULTIMATE, ScienceDirect, Cochrane Library, COBISS in Google Scholar smo opravili iskanje ustrezne literature v angleškem in slovenskem jeziku. V pregled smo vključili 32 člankov, ki niso bili starejši od deset let. Rezultati: Abdominalna aorta je glavna arterija, iz katere potekajo arterije, ki prehranjujejo spodnji ud. Intervalni mišični trening vključuje 30-60 minutno intervalno hojo do bolečine v mečih, z vmesnimi počitki. Izvaja se 2-3x tedensko, 12 tednov pod nadzorom. Če s tem pristopom v kombinaciji s farmakološkim zdravljenjem ne dosežemo izboljšanja, je možnost zdravljenja revaskularizacijski poseg. Vloga medicinske sestre je izobraževanje bolnikov, spodbujanje zdravega življenjskega sloga, sodelovanje pri izvajanju znotrajžilnih in klasičnih kirurških posegih ter sodelovanje in ocenjevanje celostne oskrbe bolnika po posegih. Strokovne smernice v Sloveniji priporočajo izvajanje intervalnega mišičnega treninga, vendar se zaradi pomanjkanja delovne sile nadzor ne izvaja. Razprava in zaključek: Intervalni mišični trening je prva izbira zdravljenja pri arterijski periferni bolezni spodnjega uda, saj z njim lahko povečamo klavdikacijsko razdaljo in se s tem izognemo revaskularizacijskemu procesu. Individualna prilagoditev programa in izvajanje pod nadzorom usposobljenih zdravstvenih delavcev pa bi predstavljala idealno zdravljenje. Medicinska sestra ima ključno vlogo v interdisciplinarnem timu pri zdravljenju periferne arterijske bolezni, zato je za uspešno delo v žilnih timih potrebna dodatna usposobljenost. Slovenski zdravstveni sistem bi za učinkovitejši proces zdravljenja periferne arterijske bolezni spodnjega uda moral omogočiti izvajanje nadzorovanega intervalnega mišičnega treninga.[K. Bulc]20242024-10-10 10:13:56Diplomsko delo/naloga163729UDK: 616-083VisID: 138661COBISS_ID: 211115779sl