<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv Wim Hof dihalne tehnike na srčnožilni odziv telesa med in po stopnjevani telesni vadbi pri mladih zdravih prostovoljcih</dc:title><dc:creator>Prelič,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Nejka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakovljević,	Miroljub	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>Wim Hof dihalna tehnika</dc:subject><dc:subject>hiperventilacija</dc:subject><dc:subject>apneja</dc:subject><dc:subject>kožni pretok krvi</dc:subject><dc:subject>termoregulacija</dc:subject><dc:subject>tcpO2</dc:subject><dc:description>Uvod: Metodo Wim Hof je ustvaril Nizozemec Wim Hof, ki je znan po izjemni toleranci na mraz in je nosilec mnogih svetovnih rekordov. Njegova metoda temelji na treh stebrih;dihalni tehniki, izpostavljenosti mrazu in meditaciji. V naši raziskavi smo se osredotočili na prvi steber, torej na dihanje. Namen: Namen raziskave je izmeriti srčnožilni odziv človeškega telesa na kratkotrajni stopnjevani telesni napor, če pred naporom izvajamo dihanje po metodi Wim Hof in ga primerjati z odzivom v normalnih razmerah, torej po predhodnem spontanem dihanju. Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 14 zdravih mladih preiskovancev. Raziskava je vključevala tri obiske laboratorija, med katerimi je bilo vsaj 48 ur. Ob prvem obisku so se preiskovanci naučili dihanja po metodi Wim Hof. Protokol drugega obiska je bil sledeč: 5 minut mirovanja brez obremenitve, nato 1 minuta ogrevanja na cikloergometru pri 30 W, sledil je stopnjevan napor na cikloergometru, do izčrpanosti, kateremu je sledila faza aktivnega okrevanja s kolesarjenjem pri 30 W za 5 minut, čemur je sledilo še 10 minut pasivnega okrevanja sede na cikloergometru brez obremenitve. Pri tretjem obisku je bil protokol podoben, kot pri drugem, le da se je pred začetkom stopnjevane telesne obremenitve izvedlo Wim Hof dihalno tehniko. Med drugim in tretjim obiskom smo pred naporom, ob maksimalnem naporu in po naporu merili temperaturo kože  in kožni krvni pretok na blazinici prsta in na podlakti, prekokožni delni tlak kisika, srednji arterijski krvni tlak in frekvenco srčnega utripa. Rezultati: Pokazali smo, da Wim Hof dihalna tehnika izvedena pred stopnjevano telesno vadbo vpliva na temperaturo kože na blazinici prsta. Ta je bila v primerjavi z meritvami brez Wim Hof dihalne tehnike statistično značilno nižja ob maksimalnem naporu (p = 0,01) in po naporu (p = 0,01). Na ostale merjene srčno-žilne dejavnike Wim Hof dihalna tehnika nima pomembnega vpliva. Razprava in zaključek: Nižja temperatura kože je lahko posledica manjšega pretoka krvi, do česar sklepamo, da pride zaradi aktivacije simpatičnega živčnega sistema z izvedbo Wim Hof dihalne tehnike, ki povzroči vazokonstrikcijo v blazinici prsta. Kožni pretok krvi v blazinici prsta je bil pri meritvi z Wim Hof dihalno tehniko namreč tudi nižji, vendar zaradi velike napake to ni bila statistično značilna razlika v primerjavi z meritvijo brez Wim Hof dihalne tehnike.</dc:description><dc:publisher>[T. Prelič]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-10 10:13:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163728</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 138660</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 211069955</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
