<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odziv srčno-žilnega in avtonomnega živčnega sistema pri otrocih s sladkorno boleznijo tipa 1 med obremenitvenim testiranjem</dc:title><dc:creator>Jesih,	Jakob	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Nejka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacin,	Alan	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>obremenitveno testiranje</dc:subject><dc:subject>sladkorna bolezen tip 1</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>srčno-žilni odziv</dc:subject><dc:subject>dihalni odziv</dc:subject><dc:subject>metabolični odziv</dc:subject><dc:subject>mikrocirkulacija</dc:subject><dc:description>Uvod: Sladkorna bolezen tipa 1 (SB1) je ena izmed najbolj razširjenih nenalezljivih bolezni, ki jo večinoma diagnosticirajo že v otroštvu in ima pomemben vpliv na številne telesne sisteme. Zahteva doživljenjsko zdravljenje z inzulinom, eden izmed pomembnih načinov obvladovanja bolezni pa je telesna vadba. Z obremenitvenim testiranjem (OT) lahko ocenimo fiziološki odziv telesa ob kratkotrajnem maksimalnem naporu ter tako ocenimo, ali je odziv pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 1 drugačen kot pri zdravih posameznikih. Namen: Ugotoviti, ali pri otrocih s SB1 ob kratkotrajni maksimalni obremenitvi prihaja do razlik v odzivu metabolizma, dihalnega in srčno-žilnega sistema, mikrocirkulaciji kože ter koncentraciji laktata in glukoze v krvi v primerjavi z zdravimi vrstniki. Metode dela: 8 otrok s SB1 in 8 zdravih posameznikov je opravilo OT, pri katerem smo merili dihalne, metabolne in srčno-žilne parametre ter parametre povezane z mikrocirkulacijo ter koncentracijo glukoze in laktata v krvi. Rezultati: Ugotovili smo, da pri otrocih s SB1 ni razlik v odzivu srčne akcije in avtonomnega živčevja v primerjavi z zdravimi posamezniki, prav tako ni bilo razlik v koncentraciji laktata pred in po obremenitvi. Pri otrocih s SB1 smo ugotovili nižji naklon VO2/WR in VE/VO2, nižji pretok krvi, manjšo kožno žilno prevodnost in nižjo temperaturo neporaščene kože ter višjo koncentracijo glukoze pred in po obremenitvi. Razprava in zaključek: Pri otrocih s SB1 smo ugotovili nespremenjen vpliv avtonomnega živčevja na frekvenco srčnega utripa in koncentracijo laktata v krvi v primerjavi z zdravimi vrstniki, so pa osebe s SB1 imele slabši izkoristek kisika ob naporu in spremenjen odziv mikrocirkulacije. Ta je lahko posledica višje koncentracije glukoze v krvi med OT in vpliva inzulina, ki sodeluje pri uravnavanju krvnega pretoka, obenem pa neposredno vpliva na koncentracijo glukoze v krvi. Maksimalna kratkotrajna obremenitev otrok s SB1 je tako varna, potrebno pa je zagotoviti ustrezen nadzor nad koncentracijo glukoze v krvi med in po naporu, dodatno raziskati vzroke za razlike v odzivu in poiskati intervencije, ki bi lahko te razlike omilile.</dc:description><dc:publisher>[J. Jesih]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-10 10:13:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163726</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 138659</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 211326467</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
