Odziv srčno-žilnega in avtonomnega živčnega sistema pri otrocih s sladkorno boleznijo tipa 1 med obremenitvenim testiranjemJesih, Jakob (Avtor) Potočnik, Nejka (Mentor) Kacin, Alan (Recenzent) magistrska delafizioterapijaobremenitveno testiranjesladkorna bolezen tip 1otrocisrčno-žilni odzivdihalni odzivmetabolični odzivmikrocirkulacijaUvod: Sladkorna bolezen tipa 1 (SB1) je ena izmed najbolj razširjenih nenalezljivih bolezni, ki jo večinoma diagnosticirajo že v otroštvu in ima pomemben vpliv na številne telesne sisteme. Zahteva doživljenjsko zdravljenje z inzulinom, eden izmed pomembnih načinov obvladovanja bolezni pa je telesna vadba. Z obremenitvenim testiranjem (OT) lahko ocenimo fiziološki odziv telesa ob kratkotrajnem maksimalnem naporu ter tako ocenimo, ali je odziv pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 1 drugačen kot pri zdravih posameznikih. Namen: Ugotoviti, ali pri otrocih s SB1 ob kratkotrajni maksimalni obremenitvi prihaja do razlik v odzivu metabolizma, dihalnega in srčno-žilnega sistema, mikrocirkulaciji kože ter koncentraciji laktata in glukoze v krvi v primerjavi z zdravimi vrstniki. Metode dela: 8 otrok s SB1 in 8 zdravih posameznikov je opravilo OT, pri katerem smo merili dihalne, metabolne in srčno-žilne parametre ter parametre povezane z mikrocirkulacijo ter koncentracijo glukoze in laktata v krvi. Rezultati: Ugotovili smo, da pri otrocih s SB1 ni razlik v odzivu srčne akcije in avtonomnega živčevja v primerjavi z zdravimi posamezniki, prav tako ni bilo razlik v koncentraciji laktata pred in po obremenitvi. Pri otrocih s SB1 smo ugotovili nižji naklon VO2/WR in VE/VO2, nižji pretok krvi, manjšo kožno žilno prevodnost in nižjo temperaturo neporaščene kože ter višjo koncentracijo glukoze pred in po obremenitvi. Razprava in zaključek: Pri otrocih s SB1 smo ugotovili nespremenjen vpliv avtonomnega živčevja na frekvenco srčnega utripa in koncentracijo laktata v krvi v primerjavi z zdravimi vrstniki, so pa osebe s SB1 imele slabši izkoristek kisika ob naporu in spremenjen odziv mikrocirkulacije. Ta je lahko posledica višje koncentracije glukoze v krvi med OT in vpliva inzulina, ki sodeluje pri uravnavanju krvnega pretoka, obenem pa neposredno vpliva na koncentracijo glukoze v krvi. Maksimalna kratkotrajna obremenitev otrok s SB1 je tako varna, potrebno pa je zagotoviti ustrezen nadzor nad koncentracijo glukoze v krvi med in po naporu, dodatno raziskati vzroke za razlike v odzivu in poiskati intervencije, ki bi lahko te razlike omilile.[J. Jesih]20242024-10-10 10:13:42Magistrsko delo/naloga163726UDK: 615.8VisID: 138659COBISS_ID: 211326467sl