Vpliv dodatne bakrene filtracije pri slikanju abdomnaPavić, Maja (Avtor) Mekiš, Nejc (Mentor) Alukić, Erna (Komentor) Dolenc, Laura (Komentor) Škrk, Damijan (Recenzent) magistrska delaradiološka tehnologijaslikanje abdomnabakrena filtracijazmanjšanje dozekakovost slikUvod: Slikanje abdomna je klasificirano kot preiskava, kjer pacient prejme relativno veliko dozo ionizirajočega sevanja za pridobitev slik v notranjosti trebušne votline. Dozo lahko zmanjšamo s pravilno izbiro ekspozicijskih pogojev, pravilnim zaslanjanjem slikovnega polja, uporabo filtracije ter pravilno projekcijo. Namen: Namen dela je ugotoviti, kakšen je produkt doze in površine slikovnega pola (DAP), vstopna kožna doza (VKD), efektivna doza (E) in doza na izbrane organe pri slikanju abdomna z različnimi debelinami bakrene filtracije (0 mm, 0,1 mm, 0,2 mm in 0,3 mm). Prav tako pa je namen ugotoviti ali debelina filtra vpliva in spremeni kakovost slike. Metode dela: Raziskavo smo izvedli v dveh delih. V prvem delu raziskave smo merili DAP, VKD, E, kakovost slike na fantomu, kjer smo naredili 5 slik za vsako skupino bakrene filtracije – skupaj 20 slik. Drugi del raziskave smo izvedli na 200 pacientih, ki so bili napoteni na rentgensko slikanje abdomna v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Pri vseh pacientih smo beležili maso in višino za izračun indeksa telesne mase (ITM), DAP, VKD, E in dozo na izbrane organe, ter vse navedene parametre primerjali glede na stopnjo dodatne bakrene filtracije. Vse rentgenograme so na koncu neodvisno ocenili še trije specialisti radiologi zaposleni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Rezultati in razprava: Raziskava je pokazala da statistično značilnih razlik v DAP meritvah tako na fantomu kot na pacientih ni, prav tako ni bilo statistično značilnih razlik pri izračunu VKD. Pri meritvah efektivne doze na fantomu smo ugotovili statistično značilne razlike (p=0,046), medtem ko statistični značilnih razlik na pacientih ni (p=0,108). Povprečna absorbirana doza na vranici (p=0,021), ledvici (p=0,007), nadledvičnici (p=0,016) in kostnem mozgu (p=0,029) je višja oziroma so statistično značilne razlike pri uporabi različno debelih bakrenih filtrov. Med ocenjevalci pri oceni kakovosti slik ni bilo statistično značilnih razlik. Zaključek: Rezultati so pokazali, da ni statistično značilnih razlik pri nobenem od merjenih parametrov, razen pri nekaterih navedenih organih. Vpliv dodatne bakrene filtracije v našem primeru ne vpliva na prejete doze na pacientih in kakovost slik, kar je verjetno posledica večje razdalje gorišče-slikovni sprejemnik.[M. Pavić]20242024-10-10 10:13:33Magistrsko delo/naloga163723UDK: 616-07VisID: 138658COBISS_ID: 211223043sl