Večgeneracijsko skrbstveno delo srednje generacijeJagodic, Ana (Avtor) Uhan, Samo (Mentor) Švab, Alenka (Komentor) skrbskrbstveno delovečgeneracijsko skrbstveno delosendvič generacijaetika skrbiskrb za otrokeskrb za starejšeusklajevanje poklicnega in zasebnega življenjaDoktorska disertacija obravnava večgeneracijsko skrbstveno delo srednje generacije. Osrednje zanimanje disertacije je analiza socioloških značilnosti sendvič generacije in večgeneracijskega skrbstvenega dela v slovenskem kontekstu. Teoretski okvir raziskave predstavlja etika skrbi, raziskovalni načrt pa združuje kvantitativni in kvalitativni pristop. Prvi del empirične raziskave obsega kvantitativno analizo sekundarnih podatkov raziskave ISSP. Drugi in osrednji del empirične raziskave obsega lastno kvalitativno raziskavo z združevanjem metod dnevnikov in poglobljenih intervjujev (n = 30). Podatki, zbrani z dnevniki in intervjuji, so bili analizirani s tematsko analizo. Analiza je pokazala, da izkušnjo vpetosti v skrbstveno delo za mlajši in starejšo generacijo deli relevanten delež populacije. Ključne razsežnosti večgeneracijskega skrbstvenega dela poleg fizičnih skrbstvenih opravil zajemajo odgovornostno in kognitivno delo ter emocionalno delo. Pomembno razsežnost, zlasti v navezavi na skrb za starejše, predstavlja tudi telesno delo, ki je prepleteno z emocionalnim delom. Ključni vidik razumevanja in pripisovanja odgovornosti za skrb predstavlja vzajemnost oziroma recipročnost skrbi. Nanaša se tudi na kolektivno raven, kar disertacija dodatno naslovi skozi analizo skrbstvenega dela med družino in državo. Poleg skrbi za otroke in starejše pomembno razsežnost večgeneracijskega skrbstvenega dela predstavlja skrb zase. Analiza usklajevanja vlog in obremenitev srednje generacije, ki se osredinja na prevladujoče načine upravljanja s časom, značilnosti usklajevanja skrbstvenega in plačanega dela, značilnosti usklajevanja različnih družinskih in skrbstvenih vlog ter učinke s tem povezanih obremenitev, izpostavi pomen odnosnih vidikov skrbstvenih odgovornosti ter kontekstualnost skrbstvenega dela. Znanstveni doprinos disertacije je najprej empiričen; raziskava celovito analizira do zdaj neraziskane sociološke značilnosti večgeneracijskega skrbstvenega dela in sendvič generacije v Sloveniji. Teoretski prispevek predstavlja umestitev večgeneracijskega skrbstvenega dela v okvir etike skrbi, tudi utemeljitev podraziskane razsežnosti skrbi zase in razširitev koncepta skrbstvenih odgovornosti. Metodološki doprinos predstavlja v empiričnem delu uporabljen in reflektiran pristop k združevanju kvalitativnih metod. Z vidika politik so pomembne ugotovitve glede (ne)razpoložljivosti in (ne)dostopnosti storitev na področju dolgotrajne oskrbe.A. Jagodic20242024-10-10 08:30:17Doktorsko delo/naloga163689UDK: 316.4.051.6:364(043.3)VisID: 169116COBISS_ID: 215612419sl