<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Etični vidiki uporabe algoritemskega odločanja in ostalih sistemov UI v času pandemij oz. izrednih razmer</dc:title><dc:creator>Strahovnik,	Vojko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Miklavčič,	Jonas	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Centa Strahovnik,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>umetna inteligenca</dc:subject><dc:subject>algoritmi</dc:subject><dc:subject>odločanje</dc:subject><dc:subject>izredne razmere</dc:subject><dc:subject>transparentnost</dc:subject><dc:subject>etika</dc:subject><dc:description>Netransparentnost delovanja je problem mnogih področij rabe ume-
tne inteligence (UI) – tudi, in morda še posebej, sistemov algoritemskega
odločanja. Problem ni le tehnične narave, temveč tudi etične. Kljub temu se
algoritemski sistemi, ki temeljijo na umetni inteligenci, uporabljajo vse pogosteje in na vse več področjih. V pomoč so nam tudi v času izrednih razmer in trenutna pandemija COVID-19 ni izjema. V času te pandemije so se mnogi
sistemi UI izkazali za izredno uporabne, vseeno pa njihova uporaba – v veliki
meri tudi zaradi njihove pogosto netransparentne narave – odpira mnoga etična vprašanja. Postavljeni smo pred dilemo, ali je uporaba uspešnih sistemov, ki pa ne delujejo transparentno, lahko (v izrednih razmerah) etično sprejemljiva. Kot možni se kažejo predvsem trije odzivi: prilagoditev tradicionalnega pojmovanja transparentnosti pri odločanju, prilagoditev normativnih izhodišč ali pa omejitev uporabe netransparentnih sistemov algoritemskega odločanja.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2024-10-10 05:30:01</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>163643</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 17:004.89</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0006-5722</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.34291/BV2020/02/Strahovnik</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 40836611</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
