<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prezentacije kočevarske dediščine</dc:title><dc:creator>Moric,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bartulović,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kulturna dediščina</dc:subject><dc:subject>dediščinjenje</dc:subject><dc:subject>manjšina</dc:subject><dc:subject>Kočevarji</dc:subject><dc:subject>Kočevska</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga na primeru nekdanjega večjezičnega območja na Kočevskem v jugovzhodni Sloveniji preučuje razlike in podobnosti v odnosu in rabah kulturne dediščine (oz. dediščinjenju) v času dveh zgodovinsko-političnih prelomnic: v obdobju po prvi svetovni vojni oz. 30. letih 20. stoletja in po osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Osredotoča se zlasti na rabo dediščine pri ustvarjanju narodne identitete in kot orodju za nacionalno diferenciranje »nemške« manjšine na Kočevskem. Prvo obdobje ponazarja z analizo praznovanja 600-letnice naselitve Kočevske leta 1930, s katero je - ob sočasnem nastanku prvega muzeja deželne zgodovine - dediščinjenje kočevarske kulture na Kočevskem doseglo svoj vrh. Drugo obdobje pa vzporeja s po strukturi in obsegu podobno dediščinsko dejavnostjo, Dnevi kočevarske kulture, ki v občinah Dolenjske Toplice, Semič in Kočevje poteka od leta 2014. V nalogi avtorica ugotavlja, da kljub časovni oddaljenosti in drugačnim političnim okoliščinam med obema prireditvama obstajajo podobnosti v načinu dediščinjenja, načinih, kako se (je) kočevarska skupnost predstavlja(la) navzven, in v vzgibih za demonstriranje njenih kulturnih specifik. Avtorica opravi tudi premislek o vlogi stroke oz. o lastni vlogi v procesu dediščinjenja.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-09 09:24:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163592</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 560838</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
