<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Selitev z Bližnjega vzhoda v Evropo po letu 2015</dc:title><dc:creator>Županc,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krevs,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mednarodne migracije</dc:subject><dc:subject>izseljenci</dc:subject><dc:subject>begunci</dc:subject><dc:subject>tematska kartografija</dc:subject><dc:description>Namen diplomske naloge je kvantitativna ocena selitev z Bližnjega vzhoda v Evropo ter ocena učinkov priselitev na število prebivalcev v posameznih izhodiščnih in ciljnih državah. Med teoretičnimi izhodišči so predstavljeni osnovni pojmi, tipi selivcev, vrste selitev, vzroki zanje, opisane so teorije selitev in selitvene poti v Evropo. V Metodološkem poglavju so  prikazani viri podatkov, metode in opredelitvi območij Bližnjega vzhoda in Evrope, ki jih uporabimo v raziskavi. Statistična analiza podatkov omogoča grobo oceno števila selivcev med državami Bližnjega vzhoda in Evropo. Največ prebivalcev se je odselilo iz Sirije, kar predstavlja tudi največji delež (8 milijonov oziroma 35 %). Najmanj se jih je odselilo iz Omana, kar predstavlja le 0,1 %. V Evropo se jih je največ preselilo v Nemčijo (okoli 8 milijonov). Največji delež priseljencev predstavljajo migranti na Švedskem (13 %).</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-09 09:21:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163577</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 560824</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
