Pomen in razsežnost dialoga pri DostojevskemKristovič, Sebastjan (Avtor) Zabukovec, Urša (Avtor) dialogsvobodasmiselljubezenjudovstvoDialog pri Dostojevskem ne pomeni preprostega komuniciranja, kot na splošno to besedo razumemo danes. V sodobnem času dialog pogosto razumemo v smislu retoričnega prepričevanja, ki vedno temelji na taki ali drugačni moči in s katerim želimo drugega prepričati v svoj prav, v svojo resnico, ki je edina prava. Kadar drugi ne sprejema/-jo te »absolutne resnice«, ki jo poseduje nekdo ali neka skupina, je le še majhen korak do vsiljevanja te resnice, ki v sebi vedno nosi moment nasilja in posledično pomeni degradacijo človekovega dostojanstva in osebne svobode. V prispevku sta preko fenomenološko-hermenevtične in analitično-sintezne metode predstavljena pomen in razumevanje dialoga v delih Dostojevskega. Dostojevski odpira novo razsežnost razumevanja dialoga, ki je v konstitutivni navezavi biti z razumevanjem svobode, ljubezni, identitete, lepote, vere in smisla. »Biti« (lat. existere) pri Dostojevskem pomeni »biti v dialogu«. Dialog ima v tem smislu sidrišče na ontološki ravni in spada v red ljubezni (ordo amoris). Ljubezen pa ni neko trenutno razpoloženje ali čustveni zanos, temveč je osnovni princip eksistence, delovanja in življenja. Tako razumljena je ljubezen vrhunec dialoga. Paradigma dialoga pri Dostojevskem tako predstavlja modus operandi univerzalnega dialoga. Nedvomno je ključni pojem, ki bo v temelju zaznamoval skupno prihodnost človeštva in zemlje, prav »dialog«. Odnos do Judov je pri Dostojevskem izrazito ambivalenten. To pravzaprav ne preseneča, saj je ambivalentnost zapisana v sam gen Dostojevskega in njegovega dela. Ambivalentnost kompleksnega »judovskega vprašanja« se pri pisatelju rešuje na pristno dialoški ravni, katere konstitutivni element je dejavna ljubezen.20212024-10-08 12:24:48Članek v reviji163544UDK: 821.161.1Dostoevskij F. M.:2-67ISSN pri članku: 2335-4127DOI: 10.34291/Edinost/76/02/KristovicCOBISS_ID: 88523779sl