<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Hermenevtika dialoga v delih Hermanna Cohena, Franza Rosenzweiga in Martina Bubra</dc:title><dc:creator>Krašovec,	Jože	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>stvarjenje in odrešenje</dc:subject><dc:subject>svetopisemske osnove dialoga</dc:subject><dc:subject>Zvezda odrešenja</dc:subject><dc:subject>Jaz in Ti</dc:subject><dc:subject>dialog med Bogom in človekom</dc:subject><dc:subject>dialog s svetom</dc:subject><dc:description>Hermenevtika dialoga v delih Hermanna Cohena, Franza Rosenzweiga in Martina
Bubra poglobljeno razkriva skupno jedro vseh judovsko-krščanskih virov od Svetega pisma
dalje. Temeljno spoznanje teh virov je, da dialog ni stvar formalnega dogovora med posamezniki in skupinami, ampak pomeni živet oseben odnos v razmerju do Boga, človeka
in sveta. Hermenevtika dialoga na tej osnovi je torej revolucionarna novost v primerjavi
s celotno zgodovino filozofskega idealizma v smislu presežnih univerzalij (Platon) in ontološke monistične filozofije absolutnega idealizma (Hegel in Schelling), ki s spekulativno
filozofsko metodo ustvarja prepad med abstraktno idejo in konkretno resničnostjo sveta,
v katerem ljudje iščejo svojo osebno duhovno identiteto v živetih odnosih do Boga, soljudi
in sveta. Članek razkriva skupne točke hermenevtike dialoga pri treh judovskih filozofih,
specifiko vsakega od njih in možnosti dialoga med Judi in kristjani. Cilj raziskave je ugotoviti,
kakšne so posledice »eksistencialne revolucije« za področje filozofije, teologije in versko
prakso, za področje znanosti in umetnosti, za vrednotenje ljudi kot osebnih bitij v njihovi
duhovni identiteti in za interakcijo med ljudmi kot osebami in kot člani ožje (družina) ali širše
skupnosti (verska in civilna družba). Hermenevtika dialoga na eksistencialni ravni omogoča novosti več vrst tako na področju teorije kot prakse. Med najpomembnejšimi novostmi
so posledice za dojemanje možnosti in meja jezika, da ustrezno izrazi duhovne vsebine, med
drugim Božje atribute in človeške kreposti v njihovi vzajemnosti in nasprotjih. Na področju
literature in umetnosti to pomeni optimalno izrabo »nove kritike«, ki podpira metodološko
načelo natančnega branja v postopku celostne interpretacije.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2024-10-07 09:23:47</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>163393</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 27-277.2</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 2335-4127</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.34291/Edinost/75/02/Krasovec</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 44173059</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
