Samoocena kompetenc študentov zaključnih letnikov in novozaposlenih v zdravstveni negiRogelšek, Lea (Avtor) Pajnič, Manca (Mentor) Levec, Tina (Komentor) Milavec Kapun, Marija (Recenzent) diplomska delazdravstvena negalestvica poklicnih kompetenc medicinskih sesterusposobljenost novih diplomantovizboljševanje izobraževalnega sistemaUvod: Kompetence so ogrodje veščin, ki odražajo znanje, stališča ter psihosocialne in psihomotorične elemente. Prikaz kompetenc na visoki ravni omogoča strokovnjakom, da izvajajo varno in učinkovito delo in zmanjšujejo pogostost napak pri njegovem izvajanju, kar je še posebej pomembno v zdravstvu. Kompetence v zdravstveni negi služijo kot vodilo pri razvoju učnih načrtov in omogočajo zaposlenim v zdravstveni negi, da se znajo ravnati po določenih merilih. Večja stopnja kompetenc na delovnih mestih vpliva tudi na preprečevanje zapuščanja kadra. Veliko novozaposlenih ne dosega zadostnih kompetenc za izvajanje varne in učinkovite zdravstvene nege na začetku njihove kariere. Namen: Namen diplomskega dela je z izvirno raziskavo raziskati, kakšno stopnjo kompetenc izkazujejo mladi zaposleni in študenti zdravstvene nege proti koncu študija v Sloveniji. Metode dela: V diplomski nalogi smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodo s pomočjo anonimnega vprašalnika, ki je bil deljen prek spletne platforme 1KA. Raziskava je vključevala 95 novozaposlenih in študentov zdravstvene nege ob zaključku dodiplomskega in podiplomskega študija zdravstvene nege na različnih fakultetah v Sloveniji. Vprašalnik je vključeval samooceno kompetenc na podlagi lestvice poklicnih kompetenc medicinskih sester, ki smo jo prevedli iz angleščine z metodo trojnega prevoda. Za analizo podatkov smo uporabili statistični program IBM SPSS Statistics 29, kjer smo izvedli opisno statistiko, t-test za neodvisne vzorce in Pearsonov hi-kvadrat test za preverjanje neodvisnosti dveh spremenljivk. Veljavnost merjenja smo preverili s Cronbachovim koeficientom alfa. Rezultati: Ugotovili smo, da mladi zaposleni v zdravstveni negi dosegajo povprečno/zadovoljivo stopnjo kompetenc, vendar pa statistično značilno višjo kot študenti zdravstvene nege. Ni pa statistično značilnih razlik med zaposlenimi in nezaposlenimi študenti na področju zdravstvene nege. Splošno najslabše ocenjena kategorija kompetenc je bila vodenje in organizacija zdravstvene nege. Kot dodaten rezultat smo, kljub majhnemu vzorcu, ugotovili statistično značilne razlike med samooceno kompetenc študentov pri vseh kategorijah kompetenc, ki so se udeležili izmenjave v tujini in tistimi, ki se niso. Razprava in zaključek: V naši raziskavi smo ugotovili, da se večina študentov in novozaposlenih v Sloveniji počuti povprečno/zadovoljivo kompetentne za svoje delo. Za doseganje nadpovprečnih rezultatov bi lahko izobraževalni sistemi uvedli novosti, ki jih imajo višje ocenjene tuje države, kot tudi spodbujali izmenjave v tujino, ki dokazano zvišujejo pridobljene kompetence. Utrditi bi se moralo tudi sodelovanje med zaposlovalci in izobraževalnimi ustanovami v zdravstveni negi. Rezultati spodbujajo tudi k rednemu preverjanju kompetenc študentov in novozaposlenih v prihodnje ter morebitno potrebo po longitudinalni študiji.[L. Rogelšek]20242024-10-03 07:45:35Diplomsko delo/naloga163163UDK: 616-083VisID: 138606COBISS_ID: 209979139sl