Banalni harmonikalizem: stereotipizacija slovenstva v glasbeni oddaji Slovenski pozdravCucek, Janez (Avtor) Stanković, Peter (Mentor) Pušnik, Maruša (Komentor) harmonikalizemmitologijebanalni nacionalizemdiskurznarodnozabavna glasbaOd njenega izuma dalje velja harmonika za kamen spotike tako v samem zvočnem in glasbenem smislu kot tudi pojmovnem in ideološkem. Skozi zgodovino so se ideje okoli tega inštrumenta vedno spreminjale. Harmonika je dandanes v slovenski družbi splošno znan simbol slovenstva. Gre za ponos in ikono narodnozabavne glasbe, ki je pogosto dojeta tudi kot nadaljevanje ljudske glasbe, pri njenih uporabnikih pa tudi kot bolj »domača« in bolj slovenska kot ostale glasbene zvrsti oz. inštrumenti. Je Slovenija dežela »emancipatorjev« harmonike ali ji na dolgi rok pravzaprav tovrstna pozornost škodi? Teoretski pojem banalni harmonikalizem poskuša zajeti in razložiti konotacije, ki se oblikujejo okoli harmonike in nanjo lepijo, pri čemer igrajo mediji eno pomembnejših vlog in imajo pri produkciji pomenov velik vpliv, še zlasti v obdobju, ko poslušalci postanejo gledalci in glasbo gledajo bolj kot poslušajo. Narodnozabavna glasba ima ugodne kulturne, politične, tehnične, ekonomske in druge pogoje za razvoj. Ansambli so predstavljeni kot velika homogena skupina, ki so povezana s svojo folkloro in tradicijo, ter ponosni na svojo narodno identiteto. Hkrati pa s poudarjenim tradicionalizmom, stereotipizacijo podob in izključevanjem postaja tovrstna glasba monokulturen, zaprt in rigiden sistem.J. Cucek20242024-10-02 08:30:56Diplomsko delo/naloga163106UDK: 784.69:316.7(497.4)(043.2)VisID: 168890COBISS_ID: 215341571sl