<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Poklicna zavezanost študentov zdravstvene nege in namera nadaljevanja karierne poti v poklicu</dc:title><dc:creator>Vidmar,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čehovin Zajc,	Jožica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Matic	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>fluktuacija</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo pri delu</dc:subject><dc:subject>predanost</dc:subject><dc:subject>kariera</dc:subject><dc:description>Uvod: Za kakovostno izvajanje zdravstvene dejavnosti je potreben ustrezen in učinkovit kader tudi na področju zdravstvene nege. Prihodnost zdravstvene nege stoji na študentih, ki po zaključku študija začnejo s prvo zaposlitvijo. Za zaposlovanje in zadržanje študentov zdravstvene nege je pomembno proučevanje poklicne zavezanosti, saj je ena izmed razlogov zaradi katerih novo zaposleni ostajajo v poklicu, za katerega so se izobraževali. Poklicna zavezanost vpliva na odločitev študentov zdravstvene nege za nadaljevanje karierne poti v poklicu na področju zdravstvene nege Namen: Namen raziskave v okviru magistrskega dela je raziskati poklicno zavezanost študentov zdravstvene nege v Sloveniji, povezanost stopnje poklicne zavezanosti študentov z namero o nadaljevanju karierne poti v poklicu zdravstvene nege, ter dejavnike, ki povečujejo stopnjo poklicne zavezanosti študentov. Metode dela: Izvedli smo presečno kvantitativno študijo. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom. V vzorec je bilo vključenih 180 študentov zdravstvene nege. Podatke smo analizirali s pomočjo statističnih metod: Cronbach alpha test, Shapiro-Wilk test, Spearmanov test korelacije, enosmerna analiza variance, Tuckeyev post-hoc test. Rezultati: Z raziskavo smo potrdili, da je višja stopnja poklicne zavezanosti močno povezana z večjo namero nadaljevanja karierne poti v poklicu zdravstvene nege. Ugotovili smo, da sta stopnja motivacije za študij in stopnja zadovoljstva z delom povezani s stopnjo poklicne zavezanosti študentov zdravstvene nege. Povezanosti stopnje poklicne zavezanosti s študijskim uspehom ter s količino dela, ki ga študenti opravljajo, nismo potrdili. Razprava in zaključek: Odločanje za nadaljevanje karierne poti je kompleksen proces, ki je posledica več dejavnikov. Med njimi je eden pomembnejših poklicna zavezanost, ki vključuje čustveno vez s poklicem, identifikacijo s poklicnimi vrednotami in cilji ter odgovornost do dela in kolektiva. Razumevanje povezanosti med poklicno zavezanostjo in nadaljevanjem karierne poti je ključno za razvoj učinkovitih strategij za ohranjanje zaposlenih in izboljšanje organizacijske uspešnosti. Analiza dejavnikov, ki vplivajo na poklicno zavezanost, mora voditi do prilagoditve delovnega okolja in politik kadrovanja, zmanjšanja odhajanja kadrov, dolgoročne stabilnosti zdravstvenega sistema. S ustreznimi strategijami bi naredili poklic medicinskih sester privlačnejši za študente, ki bi se zanj odločali in v njem tudi ostali. Tema je aktualna in pomembna, vzpostavitev kakovostnih zdravstvenih sistemov pa izrednega pomena za zdravje vsakega posameznika.</dc:description><dc:publisher>[T. Vidmar]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-02 07:45:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163068</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 138575</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 209824515</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
