<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mlečnokislinska fermentacija japonskega (Fallopia japonica) in češkega dresnika (Fallopia  bohemica) z namenom izdelave organskega gnojila</dc:title><dc:creator>Malec,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jamnik,	Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Cvejić,	Rozalija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>japonski dresnik</dc:subject><dc:subject>fermentacija</dc:subject><dc:subject>gnojila</dc:subject><dc:description>Japonski in češki dresnik predstavljata velike izzive pri vzdrževanju urbanih zelenih površin zaradi invazivne in hitre rasti ter omejene učinkovitosti mehanskih, kemičnih ali bioloških metod odstranitve. Odstranjena biomasa, bogata z dušikom predstavlja neizkoriščen vir hranil, ki se ga lahko pretvori v organska gnojila s pomočjo mlečnokislinske fermentacije. V tej raziskavi smo preučevali biotransformacijo odpadnega materiala dresnika tekom fermentacije z uporabo L. plantarum, silažnega dodatka ter kompostnega dodatka EM Bokashi. Spremljali smo potek fermentacije preko meritev bakterijske rasti in spremembe pH ter določali produkcijo bakterijskih metabolitov z uporabo HPLC in LC – MS/MS. Posušeno biomaso dresnika smo rehidrirali, inokulirali z različnimi kulturami ter nato homogeniziranega fermentirali v anaerobnem okolju pri 37 ℃. Mlečnokislinska fermentacija je potekla pri dodatku vseh kultur. Prišlo je do razlik v hitrosti bakterijske rasti in acidifikacije substrata, kjer se je dodatek Bokashi izkazal kot najmanj učinkovit. Proizvodnja mlečne kisline je bila v skladu s pričakovanji in primerljiva z literaturo (2,53 ± 0,56 mg/g pri fermentaciji z L. plantarum, 1,75 ± 0,05 mg/g pri fermentaciji s silažnim dodatkom, 0,18 ± 0,15 mg/g pri fermentaciji z Bokashi), produkcija ocetne kisline pa minimalna. Koncentracija prostih aminokislin se je tekom fermentacije zmanjšala, podobno kot koncentracija celokupnih biogenih aminov. Kljub celokupnemu zmanjšanju vsebnosti biogenih aminov se je koncentracija nekaterih tekom fermentacije povečala, kar nakazuje na dekarboksilazno aktivnost uporabljenih starter kultur. Koncentracija GABA v fermentirani biomasi je bila po fermentaciji prav tako manjša, z izjemo fermentacije z L. plantarum, kjer ni bilo razlike. Celokupno, rezultati kažejo na uspešno fermentacijo dresnika. Nizke koncentracije nekaterih metabolitov kažejo na potrebo po dodatnih raziskavah in optimizaciji procesa fermentacije.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-02 07:16:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163064</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 248101</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 210716419</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
