<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kitara na Dunaju ob prehodu iz 18. v 19. stoletje</dc:title><dc:creator>Hozjan,	Matija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grafenauer,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rajterič,	Tomaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kitara</dc:subject><dc:subject>Dunaj</dc:subject><dc:subject>kitarski skladatelji in izvajalci</dc:subject><dc:subject>izdelovalci kitar</dc:subject><dc:subject>glasbeno založništvo</dc:subject><dc:subject>18. st.</dc:subject><dc:subject>19. st.</dc:subject><dc:subject>magistrske naloge</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu predstavljamo razvoj kitare na Dunaju, v prestolnici Habsburške monarhije, kamor je v času, ki ga obravnavamo, spadalo tudi ozemlje današnje Slovenije. Raziskujemo splošno manj znan, a nikakor nepomemben del bogatega glasbenega življenja takratne glasbene prestolnice, ki ga predstavlja kitaristika. Najprej na kratko predstavimo glavne predstavnike dunajske klasike, ki so hkrati osrednja imena glasbene zgodovine. Na kratko orišemo razvoj kitare, ki je klasicistično obliko in uglasitev, kot jo ima danes, dobila v drugi polovici 18. stoletja. Osrednji del magistrske naloge predstavlja podrobnejši opis kitarskega dogajanja na Dunaju. Opišemo glavne vzroke za hitro naraščanje priljubljenosti kitare, ki so pogojeni s samim klasicističnim stilom, razširjenim komornim muziciranjem v vseh slojih družbe ter priljubljenostjo ljudske in plesne glasbe. Klasicistična kitara se je s svojim karakterjem odlično prilegala takratnemu okusu in vsem omenjenim potrebam. Sledi predstavitev nekaterih glavnih predstavnikov dunajske kitaristike, domačinov in emigrantov, zlasti Italijanov. Bolj podrobno se osredotočamo na življenje in delo Maura Giulianija, ki je bil poleg Fernanda Sora (deloval je v Parizu) najpomembnejši klasicistični kitarist in kitarski skladatelj. Orišemo tudi podporne dejavnosti, glasbeno založništvo in izdelovanje instrumentov. Pri založništvu se najbolj osredotočimo na glavne tri založniške hiše: Artario, Haslingerja in Diabelli &amp; Co, pri izdelovalcih kitar pa podrobneje predstavimo Johanna Georga Staufferja kot ˝izumitelja˝ moderne klasične kitare in učitelja mnogih mojstrov izdelovanja kitare na Dunaju. Na koncu omenimo še kitarski položaj v Ljubljani, provincialnem mestu takratne Habsburške monarhije in predstavimo začetke igranja klasične kitare pri nas iz raznih pisnih virov.</dc:description><dc:publisher>M. Hozjan</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-10-01 12:50:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>163049</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 780.614.131(436Dunaj)"17/18"(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 209702403</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
