Biološko ovrednotenje radiooznačenih antagonistov holecistokininskega 2 receptorja s spremenjenim tripeptidnim distančnikom v pogojih in vitroZajc, Maja (Avtor) Anderluh, Marko (Mentor) Kolenc, Petra (Komentor) radiofarmakholecistokinin-2 receptorteranostikaradiooznačeni antagonistitestiranje in vitroHolecistokinin-2/gastrinski receptor (CCK2R) je metabotropni receptor. CCK2R je prekomerno izražen na površini celic pri določenih vrstah tumorjev, kar omogoča uporabo v nuklearni medicini, na področju teranostike. V kliničnih preizkušanjih je nekaj radiooznačenih agonistov CCK2R, vendar so ti lahko problematični z vidika neželenih učinkov in farmakokinetičnih lastnosti. Na sistemu somatostatinskega receptorja (SSTR) in njegovih ligandov so ugotovili, da so potencialno učinkovitejši kandidati za teranostično uporabo antagonisti SSTR, saj prepoznajo večje število vezavnih mest, zagotavljajo višji privzem v tumor in s tem izboljšujejo diagnostično vrednost, še pos pri nizki gostoti izraženih receptorjev. Tako je naša raziskovalna skupina ena od prvih, ki raziskuje antagoniste CCK2R, kot potencialne radiofarmake v teranostiki izbranih rakov. V okviru skupine smo tako razvili več radiooznačenih antagonistov CCK2R, kot sta spojini DOTA-CRL1 in DOTAGA-CRL1, ki sta se v in vitro in in vivo predkliničnih testiranjih izkazali za dobri kandidatki za nadaljnje izboljšave in eventualno translacijo v kliniko. Na osnovi DOTA-konjugirane spojine smo v nadaljnjih korakih izvedli strukturno podprto načrtovanje in silico z namenom modifikacije tripeptidnega distančnika in izboljšanja farmakokinetičnega profila spojine. V okviru ene od magistrskih nalog smo sintetizirali serijo spojin s spremenjenim tripeptidnim distančnikom. Šest izbranih spojin smo v okviru te magistrske naloge ovrednotili s pomočjo nabora in vitro bioloških celičnih testov. Serijo z galijem-68 (68Ga) in/ali indijem-111 (111In) radioaktivno označenih spojin smo ovrednotili glede na privzem in zadrževanje v celicah z izraženim CCK2R ter vezavne lastnosti (določanje vrednosti Kd in Bmax), pri čemer smo uporabili transficirano celično linijo A431-CCK2R+. Za oceno obsega nespecifične internalizacije in vezave smo uporabili celično linijo A431-mock (transficirano s praznim vektorjem). Preverili smo vpliv spojin na metabolno aktivnost izbranih celičnih linij. Meritve radioaktivnosti smo izvedli z gama števcem in jih statistično obdelali. Spojinam smo določili logD7,4, stopnjo vezave na plazemske proteine ter s pomočjo programskega orodja izračunali TPSA in cLogP. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da s spremembami tripeptidnega distančnika nismo naredili koraka naprej v procesu translacije, saj nobena od spojin ne izkazuje izboljšanih lastnosti v primerjavi z našim antagonistom DOTAGA-CRL1, in sicer predvsem zaradi visoke nespecifične vezave nove serije spojin.20242024-10-01 08:45:13Magistrsko delo/naloga163025VisID: 111158sl