Krajšanje delovnega časa: Izzivi in priložnosti iz prakse ter slovenske delovne zakonodajeKotar Zupančič, Manca (Avtor) Rajgelj, Barbara (Mentor) delovni časkrajšanje delovnega časazakonodajausklajevanje zasebnega in poslovnega življenjapogodba o zaposlitviDelovna zakonodaja se s prožnostjo trga dela prilagaja spreminjajočim se potrebam gospodarstva in družbe, ki vse bolj sledita ideji uravnoteženosti zasebnega in poklicnega življenja. Del tega je tudi ureditev organizacije, razporeditve in dolžine delovnega časa. V nalogi se ukvarjam z možnostjo zmanjševanja delovnih ur v okviru polne zaposlitve, ki je trenutno omejena z minimalno 36 in maksimalno 40 urami tedensko. Ker v Sloveniji poznamo nekaj podjetij, ki takšno obliko dela ponujajo, sem preučila delovnopravno zakonodajo, ki ureja delovni čas, da bi ugotovila, na kakšen način, če sploh takšno obliko krajšega delovnega časa omogoča. Naletela sem na več izzivov, ki zadevajo tako delovnopravno kot tudi pokojninsko zakonodajo. Da bi ugotovila, kako se v praksi takšna razmerja urejajo, sem izvedla intervjuje z dvema institucijama s področja trga dela in enim podjetjem, ki je uvedlo krajši delovni čas. Ugotovila sem, da gre za prilagoditve, ki temeljijo na organizaciji delovnega časa, ki delno odstopajo od slovenske zakonodaje s tega področja. Ocenjujem, da delovnopravna in socialna zakonodaja nista v celoti prilagojeni potrebam delodajalcev, ki bi zaposlenim želeli ponuditi krajši delovni čas, hkrati pa jim zagotoviti polni obseg delovnih in socialnih pravic.M. Kotar Zupančič20242024-10-01 08:30:20Diplomsko delo/naloga163015UDK: 349.235(043.2)VisID: 168711COBISS_ID: 215134211sl